NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA

Leta 2003 je bila sprejeta Unescova Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine. Pojem v širokem, množičnem pojmovanju in predvsem razumevanju zelo določno opredeljuje kulturne pojave in področja kulturne dediščine, ki pomenijo znanja, spretnosti, védenja, tudi družbene odnose in razmerja ter različna področja duhovne ustvarjalnosti.

Skupina z Bovškega, ki na območju Gornjega Posočja vodi ta projekt, se je torej spoprijela z zahtevno nalogo, kako predstaviti nesnovno kulturno dediščino svojega kulturnega in naravnega okolja, kar pogosto predstavlja določene težave tudi znotraj strokovnih krogov. Zelo pravilno so se odločili, da bodo poskusili najprej ugotoviti, katera so tista najznačilnejša oziroma temeljna področja njihove lokalne in regionalne dediščinske razpoznavnosti, ki niso samo še zapisan ali kako drugače ohranjen zgodovinski spomin, ampak živijo in se razvijajo v vseh svojih sodobnih oblikah, obenem pa imajo nepretrgane vezi z bolj ali manj oddaljenimi kulturnimi pojavi in oblikami v zgodovinskem razvoju. Govorimo o tistih kulturnih oblikah, ki so za posamezno okolje značilne, posebne, drugačne in jih kot takšnih pogosto ne znamo odkriti, jih prepoznati, predvsem pa z njimi ne znamo ustvarjalno živeti. Za vsakdanje in praznične potrebe ali kar kakovosti življenja lokalnega prebivalstva in za obogatitev tistih, ki prihajajo v to okolje od drugod in jim po navadi rečemo turisti.

Te strani so tako najprej namenjene domačinom. Morda na novo odkrijejo vrednote in pomene, znanja in modrosti, ki so jih že pozabili ali pa hodijo mimo njih, ne da bi jih poznali. In končno naj bo tudi branje za številne turiste, ki prihajajo v ta čudoviti svet ob reki Soči med gorskimi vrhovi. Ta svet so ustvarjali in ga še ustvarjajo tukajšnji ljudje s svojimi vsakdanjiki in prazniki, z znanji, s spretnostmi, predvsem pa z razumevanjem svojega mesta in vloge v njem, kar izpričujejo posamezne zvrsti nesnovne kulturne dediščine.

prof. dr. Janez Bogataj

NARAVA IN SVET

Človekov obstoj je bil od nekdaj neločljivo povezan s poznavanjem okolja, v katerem je živel.  Več >>

GOSPODARSTVO

Tukajšnji prebivalci so morali znati izdelati praktično vse, kar so potrebovali v hiši in na kmetiji: od oblačil, obutve, pohištva in posodja, do orodja in različnih pripomočkov ter naprav. Več >>

KULINARIKA

Priprava hrane že dolgo časa ne služi zgolj osnovni potrebi po hrani oziroma po tem, da si, ko smo lačni, napolnimo želodce in si tako naberemo energijo za življenje in delo. Več >>

DRUŽBA IN KULTURA

Človek potrebuje za svoje preživetje hrano, obleko in varno bivališče, a pravo vezivo sleherne človeške skupnosti je nedvomno sposobnost sporazumevanja, medsebojne pomoči in sobivanja. Več >>

Vsebine pripravljene v sodelovanju z: