Različne državne institucije, od ministrstev, agencij, občin in druge nudijo različne oblike javnih finančnih pomoči, ki se pogosto spreminjajo, zato je potrebno preverjati spletne strani posameznih institucij:
- Slovenski podjetniški sklad – https://podjetniskisklad.si – nudi različne oblike nepovratnega (subvencije) in povratnega (posojila) financiranja.
- Javna agencija SPIRIT nudi različne oblike podpore, kot je na primer sofinanciranje nastopov na sejmih v tujini – https://www.spiritslovenia.si/javni-razpisi-in-narocila.
- Lokalne skupnosti – občine, razvojne agencije ipd. – nudijo subvencije obrestnih mer in druge oblike pomoči lokalnim podjetnikom: https://www.podjetniski-portal.si/aktualno/javni-razpisi.
- Zavod za zaposlovanje s subvencijami pomaga pri zaposlitvah in občasno tudi pri samozaposlitvah: https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju.
- EKO sklad, za naložbe v varovanje okolja: https://www.ekosklad.si/razpisi.
Poleg pomoči pri financiranju država nudi še vrsto drugih nefinančnih spodbud, npr. coworking prostori, mentorstva, brezplačne delavnice in podobno. Aktualne informacije o brezplačnih dogodkih s področja podjetništva zbira Podjetniški portal: https://www.podjetniski-portal.si.
Najbolj pogosti zasebni viri financiranja so prihranki podjetnika, kupci, dobavitelji, prijatelji, družina, banke, investitorji (poslovni angeli, skladi), množično financiranje.
Podjetje za zagotavljanje ustreznega denarnega toka minimizira potrebne zaloge, se pogaja za čim daljše plačilne roke z dobavitelji in čim krajše plačilne roke s kupci. Tudi podjetnik si v začetnih fazah razvoja podjetja pogosto ne izplačuje plače in s tem financira podjetje. Denar v obliki posojila ali investicije v solastniški delež pogosto dajo tudi sorodniki, ki s tem iz finančnih ali osebnih razlogov podprejo podjetnika. Pri bankah in hranilnicah lahko pridobi posojilo, s tem da banke in hranilnice v začetnih fazah razvoja podjetja, ko le to še nima lastnih sredstev (nepremičnine, zaloge, pogodbe s kupci) zahtevajo osebna poroštva podjetnika. Poslovni angeli in skladi tveganega kapitala pridejo v poštev predvsem pri tehnoloških projektih oziroma v primeru potenciala mednarodne širitve in hitre rasti.
Množično financiranje, kjer podjetje pridobi denar od večjega števila fizičnih ali pravnih oseb, je ena od oblik, ki je v zadnjih letih, še posebej po zaslugi platforme Kickstarter, pridobila na priljubljenosti tudi med slovenskimi podjetniki. Množično financiranje ima več oblik, v Sloveniji pa so najbolj razširjene (pozor, popularnost določenih oblik se sčasoma spreminja):
- Nagradno – podjetje v zameno za denar ponudi izdelek ali storitev. Primer: https://www.adrifund.com/, https://www.indiegogo.com/, https://www.kickstarter.com/
- Posojilno – podjetje pridobi posojilo, ki ga mora vrniti. Primer: https://www.conda.si
- ICO – podjetje izda digitalno valuto ali žeton. https://kriptomat.io/sl/ico/kaj-je-ico/
Poleg zgornjih poznamo še dve obliki: lastniško, kjer podjetje več fizičnim ali pravnim osebam proda solastniške deleže ter donacijsko, kjer podjetje pridobi donacijo, kjer donatorji ne pričakujejo ničesar v zameno. Slednje je predvsem v uporabi pri socialnem podjetništvu in dobrodelnih projektih. Največja svetovna platforma, ki to omogoča, pa je https://www.gofundme.com/.
Koristne povezave:
- Več o virih financiranja:
Pregledno predstavljene aktualne javne možnosti financiranja:
| Podjetniški portal | https://www.podjetniski-portal.si/aktualno/javni-razpisi |
| SPOT Točka | http://evem.gov.si/info/razmisljam/drzavne-spodbude-za-zagon/ |
| Portal javnih naročil | https://www.enarocanje.si/ |
| GZS | https://www.gzs.si/skupne_naloge/informacije_in_pomoc/vsebi ne/Aktualni-razpisi |
