Bovec, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
ZANIMIVO JE, DA SE NOVO BESEDJE NAČELOMA USPEŠNO PRILAGAJA LOKALNI NAREČNI GLASOVNI PODOBI. Pogovor skupine Bǝčànu, ki se med sabo menajo pu buško, je lahko za nevajena ušesa ljudi iz drugih krajev Slovenije prava zanimivost. Besede se v pogovor vključujejo hitro in...
Bovec, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
DANAŠNJI ZBIRATELJI IMAJO BOGATO ZNANJE O VOJNIH DOGODKIH, PREDMETIH IN ZGODOVINSKIH OSEBAH. Leta 1915 je Bovško dolino za 29 mesecev zajela vojna vihra prve svetovne vojne. Ko se je ujma umirila, je za tisoči vojakov ostala nepregledna gora železja, nagrmadena...
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
SKOZI ČAS SE JE OBLIKOVAL POSEBEN ‘KNAPOVSKI’ DRUŽBENI SLOJ, KI JE S SVOJO SUVERENO DRŽO POMEMBNO PRISPEVAL K ZNAČAJU ČLOVEKA NA BOVŠKEM. Rudarjem z Bovškega je stoletja je dajal kruh predvsem rudnik v Rablju. Nahajal se je tik za sedanjo slovensko-italijansko mejo, v...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Kulturna krajina in stavbarstvo, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
V preteklosti so ljudje svoj življenjski prostor zelo dobro poznali. Iz roda v rod so se prenašala ledinska imena in imena posameznih delov zemljišč, ljudje so se med sabo poznali ne le po imenih in priimkih, temveč predvsem po vzdevkih in hišnih imenih. Vse to je...
Kanal, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
PUSTNI LIKI MAŠKARONI IZ LIGA NA KANALSKEM KOLOVRATU IMAJO VELIK ETNOLOŠKI IN KULTURNI POMEN. NJIHOVA POSEBNOST SO NALIČJA IZ BAKRENE ALI ALUMINIJASTE PLOČEVINE. Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki izvira še iz časa pred krščanstvom. Z...
Dediščina, Vsakdanja prehrana, KULINARIKA
RAZDELITEV VLOG, NAČIN DELA IN PRIPRAVA MESNIH IZDELKOV NA KOLINAH SE PRENAŠA IZ RODA V ROD. Nekoč so imeli skoraj pri vsaki hiši prašiča, ki so ga redili in konec leta zaklali za meso. Uporabili so vse njegove dele. Delo je bilo razdeljeno med vse za delo sposobne...
Kanal, Dediščina, Vsakdanja prehrana, KULINARIKA
Na območju Kanalskega je prehrana temeljila na pridelkih, ki so jih pridelali na domači zemlji. Najpogosteje so bili to krompir, pšenica, ajda, fižol, zelje, ohrovt, korenje, kostanj in druge povrtnine, sadje in zeli. Iz doma pridelanih surovin se je razvila bogata...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Vsakdanja prehrana, Naravni viri, KULINARIKA
Na nekaterih območjih Kanalskega se zaradi specifičnih naravnih značilnosti ter načrtnega poseganja v prostor nahajajo večja rastišča različnih vrst kostanjevih dreves. Na toplih pobočjih Kanalskega Kolovrata ter v vaseh ob reki Idriji uspeva predvsem maron, v višjih...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
TRMASTA, A DELOVNA ŽIVAL, KI PREVZAME LASTNOSTI SVOJEGA GOSPODARJA, JE VČASIH POMAGALA LJUDEM PRI DELU, DANES PA JE PRAVA REDKOST IN JO NAJDEMO LE ŠE NA NEKATERIH KMETIJAH. Živali so od nekdaj pomagale človeku pri delu. Poleg konj in goveda je bila za območje...
Kanal, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
PRENAŠANJE USTNEGA IZROČILA IZ RODA V ROD – ZA OHRANJANJE SPOMINA NA PRETEKLOST IN UČENJE ZA PRIHODNOST Na Kanalskem krožijo in se iz roda v rod prenašajo različne pravljice, pripovedke, legende in zgodbe, ki razlagajo naravne in kulturne posebnosti Kanalskega. Ljudje...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
IZVRSTEN OKUS ŽGANJA ZAGOTAVLJAJO POVSEM ZRELI IN ZDRAVI SADEŽI, ČISTA IN VZDRŽEVANA OPREMA TER SKRBNO KUHANJE. Ko se pozno jeseni dnevi postopoma krajšajo in se pobočja Kanalskega zavijejo v mraz, je čas za žganjekuho. Žganje se kuha pozimi, saj je takrat največ...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Kulturna krajina in stavbarstvo
NA VSAKEM KORAKU KANALSKEGA LAHKO V POKRAJINI ZAČUTIMO SPECIFIČNOST PROSTORA IN PRIDIH PRETEKLOSTI Na območju Banjške planote in Kanalskega Kolovrata so domačini na strmih pobočjih kraškega sveta s plitvo, kamnito in skromno prstjo pri pridobivanju primernih...
