Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
Avtor znamenitega kobariškega panja je bil Izidor Pagliaruzzi, ki je živel v Kobaridu pri Pinču. Bil je odvetnik in deželni poslanec, v njegovi lasti pa sta bili gostilna in velika kmetija, na kateri se je ukvarjal predvsem z vzrejo čebel. V želji, da bi izboljšal...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
Čebelarjenje ima na Kobariškem dolgo tradicijo. V začetku so tudi v teh krajih čebelarili v kranjičih, majhnih panjih, v katerih so čebele zidale satje neposredno pod pokrov. Ker je bilo med, pridelan na ta način, zelo težko pobrati, so čebelarji obstoječe panje...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
V srednji in zgornji Soški dolini se je spomin na nekdanjo »staro vero«, ki je častila naravo in njene sile, ohranil vse do današnjih dni. Zapisan je v legendah in ljudskem izročilu, pa tudi v zgodovinskih, leposlovnih in drugih delih. Staroverska »svetišča« so se...
Kobarid, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
Epska pesnitev Livško jezero, ki jo je leta 1912 na več kot stotih straneh v stari slovenščini spesnil Anton Klodič vitez Sabladoski, je nastala po legendi. Ta pripoveduje, da je livško kotlino nekoč prekrivalo jezero, sredi katerega je bila skalnata vzpetina, na njej...
Kobarid, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
V Posočju so še vedno žive številne legende, bajke in pripovedke, s pomočjo katerih so naši predniki razlagali različne naravne pojave in zgodovinske dogodke ter poskušali razumeti in si naslikati skrivnostne sile, ki so jih v dobrem in slabem spremljale od rojstva do...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
V vasi Vrsno sega pustna tradicija daleč v preteklost. Vaščani so se od nekdaj šemili in prirejali pustne povorke, po koncu druge svetovne vojne pa je pustovanje tu za daljši čas povsem zamrlo. V zadnjih desetletjih so ga mladi s pomočjo starejših ponovno obudili in s...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
Kobariško pustovanje se je nekdaj začelo na pustno ali debelo nedeljo, imenovano d’bjelnca. Po glavni maši, ko je bilo na trgu pred cerkvijo največ ljudi, so najprej pritekli na plac Sournki, najbolj poseben pustni lik kobariškega pustovanja, njemu pa so nato v...
Kobarid, Dediščina, DRUŽBA IN KULTURA
V vaseh pod Krnom se ljudje pustnega časa že od nekdaj vesele. Če so včasih v tem obdobju prišli na svoj račun predvsem fantje, ki so za pusta ob splošnem pomanjkanju dodobra napolnili želodce, so ob današnjem preobilju razlogi za veselje drugačni. Nekateri se...
Bovec, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
ZANIMIVO JE, DA SE NOVO BESEDJE NAČELOMA USPEŠNO PRILAGAJA LOKALNI NAREČNI GLASOVNI PODOBI. Pogovor skupine Bǝčànu, ki se med sabo menajo pu buško, je lahko za nevajena ušesa ljudi iz drugih krajev Slovenije prava zanimivost. Besede se v pogovor vključujejo hitro in...
Bovec, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
DANAŠNJI ZBIRATELJI IMAJO BOGATO ZNANJE O VOJNIH DOGODKIH, PREDMETIH IN ZGODOVINSKIH OSEBAH. Leta 1915 je Bovško dolino za 29 mesecev zajela vojna vihra prve svetovne vojne. Ko se je ujma umirila, je za tisoči vojakov ostala nepregledna gora železja, nagrmadena...
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
SKOZI ČAS SE JE OBLIKOVAL POSEBEN ‘KNAPOVSKI’ DRUŽBENI SLOJ, KI JE S SVOJO SUVERENO DRŽO POMEMBNO PRISPEVAL K ZNAČAJU ČLOVEKA NA BOVŠKEM. Rudarjem z Bovškega je stoletja je dajal kruh predvsem rudnik v Rablju. Nahajal se je tik za sedanjo slovensko-italijansko mejo, v...
Kanal, Dediščina, Kulturna krajina in stavbarstvo, Ustno izročilo, NARAVA IN SVET, DRUŽBA IN KULTURA
V preteklosti so ljudje svoj življenjski prostor zelo dobro poznali. Iz roda v rod so se prenašala ledinska imena in imena posameznih delov zemljišč, ljudje so se med sabo poznali ne le po imenih in priimkih, temveč predvsem po vzdevkih in hišnih imenih. Vse to je...
