V vaseh pod Krnom se ljudje pustnega časa že od nekdaj vesele. Če so včasih v tem obdobju prišli na svoj račun predvsem fantje, ki so za pusta ob splošnem pomanjkanju dodobra napolnili želodce, so ob današnjem preobilju razlogi za veselje drugačni. Nekateri se veselijo, ker lahko vsaj za nekaj ur postanejo nekdo drug, drugi uživajo ob prikazu žive dediščine, ki se v Drežnici in Drežniških Ravnah ter okoliških vaseh ohranja že iz pradavnine.
Za organizacijo teh edinstvenih pustnih običajev, katerih korenine segajo še v poganski čas, skrbita Drežniška in Ravenska fantovščina. Prvi organizirajo svoje pustovanje v času pusta, drugi teden prej. Pustni liki so pri obeh pustovanjih bolj ali manj enaki in se delijo na Ta lepe in Ta grde. V Drežnici je na čelu Ta lepih, ki v organiziranem sprevodu obhodijo vse hiše v vasi, Tisti ki vozi, za njim gre Godec in dva ali trije pari Ta lepih, ki predstavljajo ženina in nevesto ter prinašajo v domove srečo, radost in dobro letino. Sledita Ta stara dva, katerima domači v zahvalo za obisk pustne povorke in blagoslov hiše darujejo klobase, jajca, žganje in denar. Sledi Petelinar, ki simbolizira plodnost in rodovitnost, Ta debel, ki predstavlja obilje, pa Cgajnarji, Pustni policaj, Zdravnik, Rezjan in pustni lik Vsaka dobi, ki prodaja loterijske srečke.
Najznačilnejši in tudi najbolj atraktivni liki drežniškega in ravenskega pustovanja pa so Ta grdi, ki se pode po vasi in s hlačo, žensko nogavico, napolnjeno s pepelom, preganjajo vaške otroke. Te vloge običajno pripadajo najmlajšim članom fantovščine, ki si morajo masko, ki jo nosijo, tudi sami izdelati. Umetnost izdelovanja lesenih mask prenašajo starejši fantje z ustnim izročilom in praktično pomočjo na mlajše generacije. Ta grdi imajo na glavi strašljiva lesena naličja z ovnovimi rogovi in ovčjo kožo ter dolgim rdečim jezikom. Iz ovčje kože je izdelano tudi njihovo vrhnje oblačilo, medtem ko so hlače pošite s pisanimi dolgimi trakovi. Gole roke imajo namazane s sajami, okrog pasu pa jim visijo težki kravji zvonci, ki ob skakanju glasno zvonijo in naznanjajo njihovo strašljivo navzočnost.
Pustni sprevod z obhodi Ta lepih in Ta grdih poteka na pustno soboto, pustni čas pa se v Drežnici konča na pustni torek zvečer s pustno sodbo. Ta poteka sredi vasi, kjer pusta z obtožnico obsodijo za vse, kar se je slabega zgodilo v preteklem letu. Po usmrtitvi ga odnesejo na pare v vaško gostilno in ga opolnoči na robu vasi sežgejo ter tako s pustovanjem za tisto leto tudi uradno zaključijo.
Primer dobre prakse
Drežniški pust je v slovenskem prostoru edinstven, saj se je drežniška fantovščina zavestno odločila, da ohranja čim bolj avtentično in nespremenjeno izvajanje tega prastarega vaškega običaja. Da bi se izognili komercializaciji, se ne udeležujejo karnevalov in drugih pustnih prireditev, svojih mask pa izven domačega kraja ne predstavljajo in razstavljajo. V domači vasi organizirajo pustovanje zgolj enkrat na leto ter kljub številnim obiskovalcem, ki jih takrat obiščejo in niso člani njihove skupnosti, skrbijo, da ostajajo pustni običaji, ki so jih prevzeli od prednikov, živi in v osnovi čim bolj nedotaknjeni.
