Z namenom zavarovanja intelektualne lastnine so v nadaljevanju predstavljene najbolj osnovne informacije o pravicah intelektualne lastnine in njihovem uveljavljanju, ki veljajo med drugim tudi za področje nesnovne kulturne dediščine. Katero pravico je najbolj primerno zavarovati, je odvisno od vsakega izdelka oziroma aktivnosti, ki sodi na področje nesnovne kulturne dediščine posebej.

V Sloveniji je bil že leta 1991 formalno ustanovljen Urad RS za intelektualno lastnino, pristojen za izvajanje nalog s področja intelektualne lastnine, ki vključuje tudi področje avtorskega prava in prava industrijske lastnine: Urad RS za intelektualno lastnino

AVTORSKE IN SORODNE PRAVICE

  • PRAVNA PODLAGA: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15 in 63/16 – ZKUASP), povezava na zakon: ZASP
  • AVTORSKA PRAVICA je skupen izraz za upravičenja, ki avtorju omogočajo uresničevanje premoženjskih in osebnih interesov v zvezi z avtorskim delom.
  • SORODNE PRAVICE so pravice fizičnih ali pravnih oseb, ki s svojim prispevkom omogočajo, da so avtorska dela dostopna širši javnosti.
  • AVTORSKA DELA so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so izražene na kakršenkoli način.

Postopek za vpis v Register avtorskih del pri Avtorski agenciji za Slovenijo: vpis v Register avtorskih del

PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE

Pravice industrijske lastnine ureja Zakon o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 100/13), povezava na zakon: ZIL-1

Pravice industrijske lastnine po navedenem zakonu so patent, dodatni varstveni certifikat, model, znamka in geografska označba.

PATENT

Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv.

Patent daje imetniku izključno pravico preprečiti tretjim, da bi brez njegovega soglasja izdelovali, uporabljali, ponujali v prodajo, prodajali ali v te namene uvažali predmete varovanega izuma.

Postopek za varstvo patenta: Patentno varstvo

DODATNI VARSTVENI CERTIFIKAT

Pod določenimi pogoji se lahko podeli imetniku osnovnega patenta ali njegovemu pravnemu nasledniku po izteku patenta.

Več o dodatnem varstvenem certifikatu: Dodatni varstveni certifikat

MODEL

Model je pravno zavarovan zunanji videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo. Videz izdelka je nov, če pred datumom vložitve prijave za registracijo modela tak videz ni bil poznan javnosti, zaradi svoje individualne narave pa naredi na potrošnika drugačen vtis kot drugi znani videzi izdelkov.

Registrirani model daje imetniku izključno pravico preprečiti tretjim, da bi brez njegovega soglasja uporabljali izdelek, katerega videz je registriran.

Postopek za pridobitev varstva modela: Postopek pridobitve varstva modela

BLAGOVNA OZ. STORITVENA ZNAMKA

Blagovna oz. storitvena znamka je pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev in ga je mogoče grafično prikazati. Znak lahko predstavljajo besede, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe ali kombinacije barv.

Registrirana znamka daje imetniku izključno pravico preprečiti tretjim, da bi brez njegovega soglasja za enako ali podobno blago ali storitve uporabljali znak, ki je enak ali zavajajoče podoben njegovi znamki. Vendar pa registrirana znamka ne izključuje pravice drugega, da registrira enak ali podoben znak za označevanje druge vrste blaga ali storitev, razen če gre za slovečo znamko.

Postopek za pridobitev varstva znamke: Postopek za pridobitev varstva znamke

Več informacij o registraciji znamke v drugih državah: Varstvo znamke v tujini

GEOGRAFSKA OZNAČBA

Z geografsko označbo se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla.

Geografska označba ima pomembno funkcijo v trženju blaga, na katerega se nanaša, saj omogoča blagu večjo prepoznavnost na trgu v primerjavi z drugim istovrstnim blagom.

Geografska označba označuje krajevni izvor blaga in njegove posebne lastnosti, ki so posledica naravnih ali človeških dejavnikov tega kraja, s čimer ohranja posebne naravne značilnosti in tradicionalne načine izdelave ali pridelave blaga, ki so značilne za neki kraj.

Registracija geografske označbe lahko pripomore k večji prepoznavnosti blaga, na katerega se nanaša geografska označba, k ohranjanju lokalnih posebnosti ter promociji kraja, regije in Slovenije, kar je nedvomno pomembno za varstvo nesnovne kulturne dediščine.

Kot geografska označba po Zakonu o industrijski lastnini se ne sme registrirati geografska oznaka za kmetijske pridelke, živila, vina in druge proizvode iz grozdja in vina, saj registracijo geografskih in drugih označb za to blago urejajo drugi predpisi.

Varstvo geografske označbe v Sloveniji: Varstvo geografske označbe

INFORMACIJE IN POMOČ

Priporočljivo je, da se vsak posameznik glede zavarovanja pravic o tem ustrezno informira pri strokovnjakih s področja varstva intelektualne lastnine, bodisi pri osebah, ki se ukvarjajo  s področjem svetovanja v teh zadevah kot svoj poklic (zlasti odvetniki ali drugi pravni svetovalci), bodisi pri strokovnjakih pri Uradu RS za intelektualno lastnino, kontaktni podatki:

Naslov:

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Urad RS za intelektualno lastnino
Kotnikova ulica 6
1000 Ljubljana

T: 01 620 31 00 (sedež urada)
T: 01 620 31 01 (info točka – svetovanje strankam)
Elektronski naslov: sipo@uil-sipo.si

Na voljo je tudi spletni obrazec za postavitev vprašanja:

http://www.uil-sipo.si/uil/urad/kontakt-in-podatki/zastavite-vprasanje/

Več informacij o omenjenem uradu, njegovih nalogah in pristojnostih, med katerimi je tudi informiranje in pomoč posameznikom v zvezi z varstvom njihovih pravic, je dostopnih na naslednji povezavi: Urad RS za intelektualno lastnino