Prisojne ravnice visoko pod Krnom in Matajurjem so že v pradavnini nudile ugodne pogoje za pašo.
O tem pričajo ostanki bivališč kamenodobnih lovcev in pastirjev ter tisočletna kultura visokogorskega planinskega pašništva. Zametki sodobnega visokogorskega pašništva pa segajo v 18. stoletje, v čas vladavine Marije Terezije, ko so bili tudi za planine dani lastniški pogoji, ki so omogočali razvoj paše ter gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov. V sredogorju kobariškega hribovja pod pobočji Matajurja in Krna so takrat nastale številne planine, ki so desetletja preživljale okoliške družine in oblikovale svojevrstno kulturno krajino. Pred začetkom druge svetovne vojne je bilo tako na območju današnje občine Kobarid aktivnih več kot dvajset vaških mlečnih planin, posamezni rejci drobnice in goveda so pasli in sirili tudi na manjših zasebnih pašnikih. Kljub spremenjenemu načinu življenja nekaj nekdanjih planin še živi.
PAŠNE PLANINE POD MATAJURJEM
Na gorskih strminah pod Matajurjem, ki v višini od 900 do 1500 metrov nad morjem preidejo v razgibane gorske ravnice, je nastalo pet mlečnih in ena konjska planina. Kar tri, Svinska, Sušiška in Idrska planina, so dobile ime po vaseh, iz katerih so prihajali lastniki molznih krav, planina Sleme in Konjska planina pa po legi oziroma živini, ki se je tu pasla. Po koncu druge svetovne vojne so se vrata številnih stoletnih planinskih stanov in mlekarn za vedno zaprla. Z nekaj sreče danes na nekaterih sredi poletja srečamo le še jalovo živino in krave dojilje. Večjo čredo krav molznic lahko najdemo na sodobno obnovljeni Idrski planini z imenom Matajur, na kateri vztraja nekaj rejcev mlečnega goveda. Tu se sredi sezone lahko srečamo z naprednim sirarstvom in prvobitnostjo življenja na matajurskih planinah ter okušamo sir, skuto in druge planinske dobrote.
PAŠNE PLANINE POD KRNOM
Več planin se nahaja tudi nad drugim bregom reke Soče pod mogočnim Krnom. Od 1200 do 1500 metrov nad morjem ležijo pašniki planine Zapleč, kjer se pase jalova živina in planina Zaprikraj, kjer pasejo in sirijo lastniki molznic iz drežniških vasi. Poleg okusnih planinskih dobrot in ugodnih izhodišč za vzpone v krnsko visokogorje je obiskovalec tu priča prvobitnemu načinu paše in pridelave sira.
Streljaj od urejenega parkirišča nad vasjo Krn se nahaja planina Kuhinja, kjer stojijo stari hlevi z avtentično obnovljenim molziščem in sirarno. Na njej so nekdaj pasli in sirili vaščani iz vasi Vrsno, Krn in Selce. Nedaleč stran se nahaja planina Kašina, ki spada med najstarejše na Slovenskem, nekoliko višje pa veliko mlajšakonjska planinaSlapnik, na kateri se danes pase jalova goveja živina. Tu je še planina Zaslap, kjer so pod hlevi in stanom še vidni ostanki izsušenega lapoča za napajanje pašne živine. Na vzhodu pogorja pa leži volarsko-seliška planina Liskovca, na kateri je ob starih hlevih in stanu novozgrajen hlev s sodobno sirarno. Planinci, ki se vračajo iz krnskih vršacev, najdejo tu gostoljubne pastirje in pravi planinski sir.
Dve planini se nahajata tudi na drugi strani krnskega pogorja. Planina Na polju je od leta 1963 opuščena, na planini Duplje, ki se nahaja ob Krnskem jezeru in je bila nekdaj v lasti vasi Smast, pa se še pase drobnica in nekaj krav.
