SKOZI ČAS SE JE OBLIKOVAL POSEBEN ‘KNAPOVSKI’ DRUŽBENI SLOJ, KI JE S SVOJO SUVERENO DRŽO POMEMBNO PRISPEVAL K ZNAČAJU ČLOVEKA NA BOVŠKEM.
Rudarjem z Bovškega je stoletja je dajal kruh predvsem rudnik v Rablju. Nahajal se je tik za sedanjo slovensko-italijansko mejo, v njem pa naj bi svinčevo in cinkovo rudo kopali že za časa Rimljanov. Rabeljski rudnik je imel močan vpliv ne le na družine rudarjev, ampak tudi na bovško gospodarstvo. Odpiral je možnosti za razvoj različnih obrti in gostinstva, kar je omogočala tudi prometna povezava čez prelaz Predel.
Na Bovškem se je v stoletjih izoblikoval poseben knapovski družbeni sloj, ki je s svojo suvereno držo pomembno prispeval k značaju človeka na Bovškem. Rudarji novinci so se po navadi najprej zaposlili v Rablju, si tam pridobili kvalifikacijo rudarja, nato pa odšli v evropske rudnike, kjer so zaradi usposobljenosti zasedali bolje plačana delovna mesta. Zaposlovali so se po različnih krajih zahodne Evrope, najprej v Flandriji, nato v Franciji, kasneje tudi v zahodni Nemčiji (Vestfaliji). Mnogi so se tik pred upokojitvijo ponovno vrnili bližje domu, v Rabelj.
V Rablju je bilo že od nekdaj približno tretjina rudarjev z Bovškega. Leto 1905, ko je bil zgrajen nov rudniški predor Štoln, je bila zanje pomembna prelomnica, saj jim je predor omogočal vsakodnevno vračanje iz rudnika na bovško stran. S tako privarčevanim časom se je rudarjem odprla tudi možnost za dopolnilno delo na poljih ter za rejo živine. Log pod Mangartom in Strmec sta bili skoraj popolnoma rudarski vasi, o čemer še zdaj pričajo kapelica sv. Barbare, obred praznovanja te zavetnice rudarjev 4. decembra ter mednarodno knapovsko tovarištvo, ki ne zamre, čeprav je rudnik zaprt in so knapi že dolgo v pokoju.
Pod različnimi oblastmi in koncesionarji je rabeljski rudnik deloval vse do leta 1991, ko kopanje rude zaradi visokih stroškov in novih materialov ni bilo več ekonomsko upravičeno. Danes si je možno v Rablju ogledati rudarski muzej ali pa se udeležiti vodenega ogleda po rudniku. V Logu pod Mangartom pa si lahko ob vhodu v predor Štoln ogledamo star rudniški vlak in spominsko razstavo. Izročilo o rudarski preteklosti tega območja pa bo preživelo tudi v zbirkah, zapisih, zgodbah in spominih rabeljskih rudarjev.
