RAZDELITEV VLOG, NAČIN DELA IN PRIPRAVA MESNIH IZDELKOV NA KOLINAH SE PRENAŠA IZ RODA V ROD.
Nekoč so imeli skoraj pri vsaki hiši prašiča, ki so ga redili in konec leta zaklali za meso. Uporabili so vse njegove dele. Delo je bilo razdeljeno med vse za delo sposobne člane družine, zato so bile koline pomemben družinski in vaški praznik. Velikokrat pa je bilo potrebno tudi sodelovanje drugih ljudi, saj je bilo treba meso in mesne izdelke spraviti, preden bi se lahko pokvarili.
Čas kolin nastopi, ko je hladno vreme, po navadi od novembra do januarja. Pri tem je pomembno, da luna ni v mlaju. Postopek dela glede zakola in priprave mesnih izdelkov se prenaša iz roda v rod. Vloge moških in žensk so pri tem razdeljene. Ženske skuhajo kosilo in spečejo za delavce še kakšen priboljšek, odgovorne so tudi za pripravo in kuhanje posebne jedi imenovane mulce. Pri lovljenju krvi pri klanju prašiča so nekdaj večkrat prisostvovali tudi otroci. Moška naloga pa je klanje prašiča, priprave salam, klobas, pršuta ter drugih mesnih izdelkov.
Posebnost kolin na Kanalskem so mulce, krvavice izdelane iz prašičje krvi in ajdove moke. Postopek izdelave mulc je naslednji: pri zakolu prašiča ulovijo kri, jo shladijo, posolijo in precedijo. Medtem kuhajo prašičjo glavo toliko časa, da meso odstopi od kosti. Glavino se nato očisti in zmelje za v mulce. Na štedilniku poraženo čebulo, ocvirke, dobljene iz masti trebušne votline, zmešajo ter glavino vmešajo v mešanico krvi, soli, popra, pelaja (vrsta mete) in ajdove moke. Z zmesjo nato napolnijo črevo, ki so ga nekdaj predhodno oprali oziroma ožlemali. Danes črev ne perejo več, ampak jih kupujejo. Ko so čreva napolnjena, jih 10 do 15 minut kuha.
Iz roda v rod se prinaša tudi znanje in recepti izdelave drugih suhomesnatih izdelkov. Najboljše »ta lepo meso«, ki je brez masti, se porabi za salame. Zraven gre še na drobne kockice narezan suh špeh, ki daje salami značilen izgled in se lepo veže. Kraški teren z obilo vetra je primeren tudi za pridelavo pršuta. Zanj se uporabi zadnje stegno pujsa, ki se najprej obreže in očisti ter dobro nasoli, nato pa se ga položi na zračne lesene letvice imenovane gatrca tako, da je stran s kožo obrnjena proti tlom. Če je treba, se pršut še nekoliko obteži in nato pusti stati približno pet tednov, dokler ne spusti vse tekočine. Na koncu se pršut še enkrat očisti, namaže s pekočo papriko in poprom ter se obesi v suh in zračen prostor.
V času kolin so najprej pojedli hitro pokvarljive dele mesa, sicer pa so s svinjskim mesom in maščobo zelo varčno ravnali. Iz najboljši delov so izdelali trajne mesnine, kot so pršut, klobase, salame, zavita panceta, rebra, vrat in špeh. Iz slabših delov, kot je krvavo meso, drobovina, kri in koža, pa so izdelali hitreje pokvarljive izdelke, kot so mulce ter klobase pljučnice in kožarice. Slednje se izdelujejo iz zmletih kož, mesa in špeha, nadevanega v debelejše črevo.
Nekoč je bilo samoumevno, da so se v mrzlih jesenskih in zimskih dneh po Kanalskem odvijale koline, danes nanje naletimo le zelo redko. Kljub temu je na Kanalskem še nekaj ponudnikov mesnih izdelkov, ki uporabljajo stare recepte in svoje izdelke suše v suhih in zračnih prostorih Banjške planote.
