TRMASTA, A DELOVNA ŽIVAL, KI PREVZAME LASTNOSTI SVOJEGA GOSPODARJA, JE VČASIH POMAGALA LJUDEM PRI DELU, DANES PA JE PRAVA REDKOST IN JO NAJDEMO LE ŠE NA NEKATERIH KMETIJAH.
Živali so od nekdaj pomagale človeku pri delu. Poleg konj in goveda je bila za območje Kanalskega pomembna delovna žival tudi osel. Zanj je značilen močan in stabilen karakter, ki se pogosto izraža v neomajni trmi in nepopustljivosti. Zaradi nezahtevnosti in preprostih navad so bili osli pogosto deležni manjše skrbi gospodarjev, zaradi neomajnega karakterja pa so bili pogosteje kot ostale domače živali vzgajani s trdo roko in palico. Kljub stereotipom pa vemo, da je vedenje osla v veliki meri odvisno predvsem od njegovega gospodarja. Če zanj dobro skrbi, se izkaže kot hiter, pokoren in marljiv delavec, v nasprotnem primeru pa postane len in trmast. Na splošno je osel zelo radovedna, pogumna, zvesta, potrpežljiva in družabna žival.
Tega so se na Kanalskem nedvomno zavedali, saj je imelo včasih veliko kmetij vsaj enega osla oziroma muša, s katerim so si lajšali opravila na kmetiji. Z njimi so si pomagali predvsem pri prevozu tovorov, kot so seno, drva, poljščine, sadje in grozdje. Okrog vratu so mu nadeli jarem, na katerega so pripeli barelo oziroma manjši voz. Če je bil tovor za muša pretežek, se ni niti za malo premaknil, lahko je celo legel na tla. Ko so ga izpregli, se je vedno povaljal po tleh. Še danes kroži o oslovi trmi med ljudmi veliko različnih zgodb. Iz njih lahko zaslutimo, kako pomembna je bila nekdaj ta žival za vsako kmetijo, saj jim je na skopi kamniti zemlji močno olajšala delo in življenje.
POTRPEŽLJIVA IN TRMASTA DOMAČA ŽIVAL
Osel je potrpežljiva, a trmasta domača žival, ki ne potrebuje veliko nege in je sposobna preživeti tudi v zelo skromnih pogojih. Ravno zaradi teh lastnosti so ga kot delovno žival redili predvsem na manj rodovitnih in kamnitih območjih.
Fotografije
NASLOVNA
Mušje dirke v Levpi leta 2016.
Primer dobre prakse
MUŠJE DIRKE
Osle danes le še redko kje uporabljalo kot tovorne in delovne živali. Kmetje jih rede predvsem zato, da jim popasejo in očistijo manj kvalitetne površine, enkrat na leto pa imajo nekateri izmed njih priložnost, da se pokažejo tudi v nekoliko drugačni vlogi. V vasi Levpa namreč vsako leto pripravijo družabno turistično prireditev, imenovano tudi Mušje dirke. Tekmovanje z osli je del praznika snežnice, ki poteka prvo nedeljo v avgustu. Vsakoletno praznovanje se začne s sveto mašo v cerkvi Marije Snežne v Nadavčah in se v popoldanskem času nadaljuje igrišču v Levpi. Tekmovanja se poleg domačih udeležujejo tudi osli iz drugih krajev, cilj tekme pa je, da osel z lastnikom čim prej premaga pot od začetka do konca določene proge. Na tekmovanju, ki je vedno polno zapletov in smešnih situacij, se v izogib poškodbam in mučenju živali organizatorji držijo strogih pravil.
Poleg tekme in različnih iger z osli je moč na tej tradicionalni vaški prireditvi poskusiti tudi različne domače tradicionalne dobrote, kot so frtalja, ocvirki, jota, kislo mleko, kimnova kava, potica, štruklji in štrudelj.
