Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
SKOZI ČAS SE JE OBLIKOVAL POSEBEN ‘KNAPOVSKI’ DRUŽBENI SLOJ, KI JE S SVOJO SUVERENO DRŽO POMEMBNO PRISPEVAL K ZNAČAJU ČLOVEKA NA BOVŠKEM. Rudarjem z Bovškega je stoletja je dajal kruh predvsem rudnik v Rablju. Nahajal se je tik za sedanjo slovensko-italijansko mejo, v...
Kanal, Dediščina, Kulturna krajina in stavbarstvo, NARAVA IN SVET, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
V preteklosti so ljudje svoj življenjski prostor zelo dobro poznali. Iz roda v rod so se prenašala ledinska imena in imena posameznih delov zemljišč, ljudje so se med sabo poznali ne le po imenih in priimkih, temveč predvsem po vzdevkih in hišnih imenih. Vse to je...
Kanal, Dediščina, Vsakdanja prehrana, NARAVA IN SVET, Naravni viri, KULINARIKA
Na nekaterih območjih Kanalskega se zaradi specifičnih naravnih značilnosti ter načrtnega poseganja v prostor nahajajo večja rastišča različnih vrst kostanjevih dreves. Na toplih pobočjih Kanalskega Kolovrata ter v vaseh ob reki Idriji uspeva predvsem maron, v višjih...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Kulturna krajina in stavbarstvo
NA VSAKEM KORAKU KANALSKEGA LAHKO V POKRAJINI ZAČUTIMO SPECIFIČNOST PROSTORA IN PRIDIH PRETEKLOSTI Na območju Banjške planote in Kanalskega Kolovrata so domačini na strmih pobočjih kraškega sveta s plitvo, kamnito in skromno prstjo pri pridobivanju primernih...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Kulturna krajina in stavbarstvo, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
ČEBELE NABIRAJO NEKTAR NA NEOKRNJENIH CVETOVIH SREDNJE SOŠKE DOLINE, ZATO JE MED TAKO OKUSEN IN KAKOVOSTEN Nekoč je skoraj vsaka kmetija imela nekaj kranjičev – panjev zbitih iz doma narejenih desk. Pridelan med so kot sladilo uporabljali v vsakdanji prehrani in v...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Favna in flora je na tem ozemlju Kanalskega izredno bogata in raznolika, biotsko pestra tudi zaradi stičišča različnih klimatskih vplivov. Na hribovitem in razčlenjenem terenu bregov srednjega toka reke Soče so se nekdaj nahajale košenice in senožeti, danes pa je to...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Za življenje ob reki je bilo ribarjenje vsekakor že od nekdaj zelo pomembno. Z ribami so se prehranjevali predvsem ljudje, ki so živeli v neposredni bližini reke. Najbolj cenjena riba, ki živi v Soči, je svetovno znana soška postrv, ki je tudi ena izmed največjih...
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Razlaganje narave
VODNIŠKO ZNANJE IZVIRA IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Začetki gorništva segajo v leto 1876, ko je avstrijski Alpenverein iz Beljaka na Mangartskem sedlu zgradil planinsko kočo. Leta 1906 je Slovensko planinsko društvo organiziralo prvi tečaj za gorske vodnike. Divji lovci...
Bovec, Dediščina, Kulturna krajina in stavbarstvo, NARAVA IN SVET, Naravni viri, GOSPODARSKA ZNANJA, Rokodelstvo in obrt
KAKOVOST LESA SO DOMAČINI PREPOZNALI ŽE PO OBLIKI DREVESA, NJEGOVIH VEJAH LUBJU IN RASTNI LEGI. Znanje domačinov o gozdu, uporabnosti lesa in o izdelavi lesenih izdelkov, je rezultat izkušenj in tudi intuicije naših prednikov, in se vedno znova izkaže za nezmotljivo....
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Tako kot divjačina, so tudi ribe nekdanjemu človeku predstavljale poglaviten vir beljakovin. Prvi zapis o ribolovu sega v leto 1343, ko so zakup za ribolov na reki Soči plačevali z bovškim sirom. Domačini, ki živijo ob Soči, se spominjajo, da so ribe nekoč lovili vsi,...
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
‘JAGA’ Lov, velikokrat pa tudi raubšicanje oz. krivolov, je bil v preteklosti na Bovškem pomembna oblika oskrbe s hrano. Zaradi slabih razmer za kmetovanje in številčnih družin so bili divjad in ribe nemalokrat edini vir beljakovin, zato lahko pritrdimo dr. Henriku...
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Kulturna krajina in stavbarstvo, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
BOVŠKI ČEBELARJI S KOMBINACIJO VZORNEGA VZDRŽEVANJA ČEBELJIH DRUŽIN IN REDNEGA IZOBRAŽEVANJA PRIDELAJO IZJEMNO KAKOVOSTEN MED. Po doslej znanih podatkih naj bi se čebelarstvo kot kmetijska dejavnost na Bovškem začelo v Bavšici, vasi, ki se je v začetku 17. stoletja...
