NA VSAKEM KORAKU KANALSKEGA LAHKO V POKRAJINI ZAČUTIMO SPECIFIČNOST PROSTORA IN PRIDIH PRETEKLOSTI
Na območju Banjške planote in Kanalskega Kolovrata so domačini na strmih pobočjih kraškega sveta s plitvo, kamnito in skromno prstjo pri pridobivanju primernih obdelovalnih površin čistili zemljišča kamnov, ki so jih nato zlagali v suhe zidove. Ti so omejevali parcele, zemljiščem s skopo zemljo pa nudili potrebno zavetrje. Kamnite podporne zidove so zidali tudi na strmem terenu in s tem pridobivali dodatne ravne obdelovalne površine ter preprečevali neželeno drsenje prsti.
SENENE KOPE
Seno so zaradi pomanjkanja prostora v skednjih spravljali v senike in kope. Kopa je od dva do tri metre visok kup sena, zložen tako, da se seno v notranjosti ni zmočilo. Ko se je proti koncu zime skedenj izpraznil, so senene kope podrli in jih prenesli ali odpeljali domov ter z njimi do začetka nove košnje hranili živino, ki je bila privezana v hlevu. V skrbno in premišljeno grajenih senenih kopah so lahko skladiščili seno tudi več let. Bile so prepoznaven in zanimiv krajinski element, ki so ga danes zamenjale v plastično folijo povite in strojno izdelane bale sena.
SENIKI
Poleg senenih kop so kmetje po senožetih postavljali tudi senike. To so manjše preproste stavbe, grajene iz kamenja in lesa, ter ponekod še vedno prekrite z večjimi odpadnimi kosi pločevine, dediščino prve svetovne vojne. Veliko senikov, ki so bili od nekdaj pomemben element kulturne krajine, danes zaradi opuščanja kmetijstva in sodobnih načinov kmetovanja propada in izgublja svojo prvotno vlogo. Preprosto grajeni seniki, ki so jih postavljali na senožetih in oddaljenih travnikih, so bili namenjeni za skladiščenje sena, ki ga zaradi pomanjkanja prostora ni bilo moč pospraviti na domač skedenj.
Opisi fotografij
NASLOVNA
Skednji ob domačijah niso vedno omogočali shranjevanje vsega sena čez zimo, zato so kmetje po senožetih postavljali senike, kamor so začasno spravili seno in ga na domači skedenj pripeljali/prinesli, ko je tam sena zmanjkovalo. (Avtorica: Polona Lipičar)
ALBUM
Na območju Banjške planote in Kanalskega Kolovrata so domačini pri pridobivanju primernih obdelovalnih površin na strmih pobočjih, kraškem površju s plitvo, kamnito in skromno prstjo, čistili zemljišča kamnov in jih zlagali v suhe zidove, ki so poleg omejevanja parcel tudi omogočili zavetrje zemljiščem (pripomogli k manjšemu vplivu vetra). Podobno so suhe podporne zidove sezidali tudi na strmem terenu, da so pridobili več ravne obdelovalne površine in preprečili drsenje prsti po pobočju navzdol.
Lese in lesene ograje so se v preteklosti uporabljale za preprečevanje bežanja živine. (Avtorica: Polona Lipičar)
