V srednji in zgornji Soški dolini se je spomin na nekdanjo »staro vero«, ki je častila naravo in njene sile, ohranil vse do današnjih dni. Zapisan je v legendah in ljudskem izročilu, pa tudi v zgodovinskih, leposlovnih in drugih delih.
Staroverska »svetišča« so se nahajala na posebnih mestih v naravi, kjer se je po njihovem verovanju stikal zemeljski, nebesni in podzemni svet. Na Kobariškem je spomin na več takih krajev še ohranjen v slovenskem delu Nadiške doline, kjer sta bila nad vasjo Potoki najdena tudi »sveta« kamna, imenovana Belinova kapa in Belinova glava. Prebivalci vasi Kred in Potoki so ju uporabljali ob poletnem solsticiju za obtežitev zdravilnih zeli. Teh je moralo biti vedno devet, pod sveto Belinovo glavo in kapo pa so se morale sušiti enaindvajset dni. Tako pripravljene so nato začeli uporabljati šele ob zimskem solsticiju, torej 21. decembra, čaji, ki so jih iz zeli varili, pa naj bi zdravilno vplivali tako na ljudi kot na živali.
Pričevanje o čaščenju svetega drevesa in studenca, ki je izviral pod njim, se je ohranilo tudi za osrednji kraj na Kobariškem. Drevo naj bi stalo sredi Kobarida, na kraju, ki ga danes imenujejo Mrzli studenec. Ker se je stara vera in čaščenje naravnih elementov in sil nadaljevalo tudi v času, ko je bilo to območje že pokristjanjeno, je inkvizitor Francesco de Clugia leta 1331 poslal nad Kobaridce križarje, ki naj bi krivo vero pregnali, krivoverce pa kaznovali. Križarji, ki so prišli iz Čedada, so sveto drevo požgali, sveti izvir pa zabili s kamni ter tako oskrunili in uničili staroversko mesto čaščenja in združevanja.
Primeri dobre prakse
Novodobno zanimanje za tako imenovano »staro vero« je leta 2006 sprožil izid knjige Let v lunino senco, v kateri sta Pavel Medvešček in Rafael Podobnik objavila pričevanja, najdena med ljudmi v Zgornjem Posočju in nekaterih drugih delih Primorske. Temu delu so nato sledila še druga, postavljajo se razstave staroverskega gradiva, organizirajo posveti ter strokovna in družabna srečanja, ki obujajo ter predstavljajo malodane pozabljen del mističnega in duhovnega sveta naših prednikov.
Pomembno jedro novodobnega gibanja se je v zadnjih letih oblikovalo tudi na Kobariškem, kjer potekajo srečanja ljubiteljev ter raziskovalcev predkrščanskih verovanj in obredij. Izpod peresa domačina Iva Lavrenčiča sta izšli dve knjižici upesnjenega ljudskega izročila, del staroverskega verovanja pa je predstavljen tudi na manjši razstavi v vasi Potoki.
