Ledinska imena

V preteklosti so ljudje svoj življenjski prostor zelo dobro poznali. Iz roda v rod so se prenašala ledinska imena in imena posameznih delov zemljišč, ljudje so se med sabo poznali ne le po imenih in priimkih, temveč predvsem po vzdevkih in hišnih imenih. Vse to je ljudem omogočalo dobro orientacijo ne le v domačem prostoru in v bližnji okolici, temveč tudi v bolj oddaljenih krajih. V svojem življenjskem okolju so se skozi generacije dokopali do izjemnega znanja o naravi, poznali so skrivnosti gora, rek, jam in malodane sleherne senožeti, ki se je nahajala v njihovi bližini.

Ledinska imena se nanašajo na najmanjše dele zemeljskega površja in omogočajo pripadnikom lokalne skupnosti lažjo orientacijo in komunikacijo v prostoru. Ledinska imena namreč predstavljajo in označujejo kraje, ki imajo za skupnost določen pomen. Kljub poimenovanjem, ki so stara tudi po več stoletij, se večina ledinskih imen do danes ni bistveno spremenila.

Za območje Soške doline so značilna gručasta naselja, medtem ko se na območje Banjške planote in Kanalskega Kolovrata nahajajo razložena naselja z zaselki. Ledinska imena in poimenovanja zaselkov in izhajajo predvsem iz naravnih značilnosti: reliefu (Breg, Strmec), mikroklimatskih značilnostih, legi v prostoru (Pod vasjo), kamninah, vodnih pojavih (Zapotok), značilnostih zemljišč ali njihovi obdelavi (Na polju), rastju (Lipce, Robidni Breg), kmetijskih kulturah in živalih (Jelenk). Poimenovanje pa lahko izvira tudi iz antropogenih značilnosti, naselij, pravnih navadah, zgodovinskega dogajanja, lastništva, prometa (Na cesti) ali česa podobnega.

Za območje Seniškega Brega še danes velja, da se za celotno območje zaselkov na prisojnih pobočjih zahodnega roba Banjške planote, med katerimi ni zaselka z imenom Seniški Breg, uporablja isto skupno ime. Če pa se sprehodimo ali peljemo skozi območje Seniškega Brega, vidimo, da se tu nahaja več posameznih zaselkov z različnimi imeni: Avšje, Škodniki, Markiči, Zatrebež, Senica, Zavrh, Široka Njiva, Robi, Testeni, Hoje itd.