Kulturna krajina

NE GLEDE NA TO, S KATERE STRANI VSTOPAMO NA BOVŠKO, BO DOBRODOŠLICA TEGA PROSTORA VELIČASTNA.

Ne glede na to, s katere strani vstopamo na Bovško, bo dobrodošlica tega prostora veličastna. Če mu prisluhnemo, nam že ob prvem stiku izda nekaj bistvenega o sebi – da je tu le malokaj tako, kot bi sprva morda lahko pričakovali. Bovško je okolje s pestro preteklostjo in se v marsičem razlikuje od drugih alpskih regij. Pretočnost območja v preteklosti, naravne danosti in z njimi povezane gospodarske dejavnosti ter zgodovinski dogodki, so na njegovi podobi pustili pomemben pečat.

Če se pozno spomladi s pogledom sprehodimo po okoliških pobočjih,vidimo, da prisotnosti človeka tu skorajda ni več zaslutiti. Daleč najbolj prevladujoči so odtenki zelene – gozdovi so počasi, a vztrajno zamenjali nekdanje pašnike. Še pred prvo svetovno vojno sta angleška turista Bovško opisala kot kamnito puščavo, danes 80 odstotkov območja prekriva gozd.

Kmetijstvo, predvsem reja drobnice, je v preteklosti močno vplivalo na kulturno krajino, kar se je kazalo tudi v podobi in namembnosti grajenih elementov. Ker prihaja zaradi opuščanja kmetijstva do korenitega spreminjanja estetskega videza bovške krajine, se vse bolj krepi zavedanje pomena negovanega prostora. Ta je pomemben ne zgolj zaradi turizma, temveč predvsem zaradi kakovosti življenja lokalnega prebivalstva.

V slikovnem gradivu predstavljamo nekaj ključnih prvin kulturne krajine, ki so tako ali drugače še vedno prisotne na tem območju in nam odstirajo pogled na življenje v preteklosti. V alpskem svetu je povezava s preteklostjo ključnega pomena za preživetje in smiselno prilagajanje spremembam, ki jih prinaša čas. Razumevanje pomena kulturne krajine in spoštovanje dela prednikov ter sledi, ki so jih za sabo pustili zgodovinski dogodki, hkrati pomeni razumevanje samega sebe.