Na Bovškem se skozi vse leto odvija vrsta dogodkov, s katerimi domačini ohranjajo svoje šege, navade, tradicionalna kmečka znanja, rokodelske spretnosti in kulinarične posebnosti. Z njimi prispevajo k ohranjanju dediščine in prepoznavnosti Bovškega tako doma, kot tudi med tujimi gosti.
TRENTARSKI SENJEM
Trentarski senjem izvira iz dveh tradicionalnih trentarskih praznikov: dneva zavetnice Trente, sv. Ane, ki goduje 26. julija, in malega šmarna, ki se ga praznuje 8. septembra in ob katerih so tu prirejali tudi ‘senjem’ (sejem) plemenske živine. Danes je to sklop prireditev, ki potekajo v Trenti od konca julija do septembra. Gostje novodobnega senjema lahko uživajo v pisani ponudbi dogodkov, povezanih s tradicijo, kot sta eko tržnica ter spoznavanje lokalnih jedi ter pastirskih in drugih iger. Značilno je kegljanje za nagrade, ki jim domačini pravijo pejste in so po navadi v obliki ovčjega sira, pršuta, salame ali kakšne druge poslastice. Dogodek pa vključuje tudi turistična vodenja, delavnice, razstave in druge prireditve.
EMAVS
Bovška šega iti v Emavs ima korenine v svetopisemski zgodbi, ki govori o srečanju vstalega Kristusa z razočaranima učencema na poti v Emavs. Bovčani so si na velikonočno nedeljo ali ponedeljek po maši vzeli čas za druženje. Družine z otroki so običajno praznovale v naravi, kjer so napravile svojevrsten piknik. Jedli so velikonočne dobrote in se igrali različne velikonočne igre. Odrasli so se zbirali po gostilnah, kjer se je pilo, jedlo, pa tudi plesalo do poznih ur. Običaj se je ohranil do danes. Bovčani emavs praviloma še vedno preživljajo v naravi ter ob druženju s sorodniki in prijatelji. To ime pa si je nadelo tudi mednarodno srečanje starosvetnih smučarjev, ki se ob veliki noči že več let odvija na Kaninu.
VSI SVETI
Krščanski praznik vseh svetih se v Bovcu obhaja na poseben način. Poleg dnevnih obiskov grobov se domačini na pokopališču zberejo tudi zvečer. V soju sveč se tako odvija posebno, povsem neformalno družabno srečanje, ki se zaključi z nastopom pevskega zbora. Ob tem prazniku se srečujejo Bovčani od blizu in daleč, med njimi so tudi izseljenci in zdomci z vsega sveta.
ROMANJE NA SVETE VIŠARJE
Bovčani so v preteklosti romali na različne kraje. Zelo priljubljen romarski cilj so bile od nekdaj Svete Višarje, saj so bili domačini z rabeljsko dolino in Trbižem od nekdaj ekonomsko in sorodstveno povezani. Ko je leta 1903 požar upepelil 73 bovških hiš, so se Bovčani zaobljubili, da bodo kot priprošnjo Bogu, da se jim to ne bi več zgodilo, vsako leto romali na Svete Višarje. Po drugi svetovni vojni je nova meja na Predelu to tradicijo za več desetletij prekinila, leta 1992 pa je na pobudo Planinskega društva Bovec in faranov bovških župnij ponovno oživela.
