PLANINSKA PAŠA DROBNICE NA BOVŠKEM, POVEZANA Z MOLŽO IN PREDELAVO MLEKA, IMENOVANA ‘KOZARJENJE’, JE REZULTAT TRADICIONALNEGA GOSPODARJENJA IN PREPLET ČLOVEKOVEGA PRILAGAJANJA TER SPOSOBNOSTI PREŽIVETJA V GORAH.

Tako kot drugod v alpskem prostoru je tudi tukaj razvit planšarski način živinoreje, za kar obstajajo trdnejši zgodovinski podatki od sredine 15. stoletja naprej. Planinska paša drobnice na Bovškem, povezana z molžo in predelavo mleka, imenovana kozarjenje, je torej rezultat tradicionalnega gospodarjenja in preplet človekovega prilagajanja ter sposobnosti preživetja v gorah.

Na prvem mestu te tradicije je nedvomno stara avtohtona pasma bovška ovca. Njeno visoko mlečnost so pastirji uspeli prirediti s kakovostno izbiro potomcev ter z globoko intuicijo ter odličnim posluhom za žival. V preteklosti je bila selitev ovac in koz na visokogorske pašnike nuja, saj so lahko preživeli le s premišljeno rabo virov in prostora. Poleg tega sta združevanje rejcev v skupno pašništvo ter predelava mleka v sir in skuto na planinah gospodarnejša. Živinorejsko leto se je v preteklosti začelo v aprilu s pomladnim kotenjem mladičev, maja pa so se mladiči že ločili od matere. Sledila je preselitev na prestaje, kjer so individualno sirili do kresne noči (24. junija), ko so se selili na planine, kjer so do sredine septembra skupaj pasli in sirili. Zatem so do konca meseca ponovno individualno sirili na prestajah. Pozimi je bila drobnica v hlevih ali na prestajah.

V času skupne planinske paše so gospodarji v dolini pokosili in v boju za vsako bilko trave travnike skrbno očistili kamenja, iz katerega so nastali prečudoviti miri in kašte. Ti kamniti zidovi danes bogatijo bovško kulturno krajino, in čeprav so nekateri izmed njih že precej zapuščeni, nam kot spomeniki pričajo o izjemnem mojstrstvu postavljanja suhih kamnitih zidov.

V današnjem času poteka živinorejsko leto nekoliko drugače. Prestaje so v nasprotju s planinami zaradi upada reje drobnice izgubile svoj gospodarski pomen. Veliko jih je preurejenih v počitniške hišice. Če ima lastnik vsaj malo posluha za tradicijo bovškega ljudskega stavbarstva, so tudi te lahko ena izmed kakovostnih prvin kulturne krajine.

Opisi slik

Primer dobre prakse: