Kanal, Dediščina, Ustno izročilo, NARAVA IN SVET, Kulturna krajina in stavbarstvo, DRUŽBA IN KULTURA
V preteklosti so ljudje svoj življenjski prostor zelo dobro poznali. Iz roda v rod so se prenašala ledinska imena in imena posameznih delov zemljišč, ljudje so se med sabo poznali ne le po imenih in priimkih, temveč predvsem po vzdevkih in hišnih imenih. Vse to je...
Kanal, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
PUSTNI LIKI MAŠKARONI IZ LIGA NA KANALSKEM KOLOVRATU IMAJO VELIK ETNOLOŠKI IN KULTURNI POMEN. NJIHOVA POSEBNOST SO NALIČJA IZ BAKRENE ALI ALUMINIJASTE PLOČEVINE. Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev, ki izvira še iz časa pred krščanstvom. Z...
Kanal, Dediščina, Vsakdanja prehrana, KULINARIKA
Na območju Kanalskega je prehrana temeljila na pridelkih, ki so jih pridelali na domači zemlji. Najpogosteje so bili to krompir, pšenica, ajda, fižol, zelje, ohrovt, korenje, kostanj in druge povrtnine, sadje in zeli. Iz doma pridelanih surovin se je razvila bogata...
Kanal, Dediščina, Vsakdanja prehrana, NARAVA IN SVET, Naravni viri, KULINARIKA
Na nekaterih območjih Kanalskega se zaradi specifičnih naravnih značilnosti ter načrtnega poseganja v prostor nahajajo večja rastišča različnih vrst kostanjevih dreves. Na toplih pobočjih Kanalskega Kolovrata ter v vaseh ob reki Idriji uspeva predvsem maron, v višjih...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
TRMASTA, A DELOVNA ŽIVAL, KI PREVZAME LASTNOSTI SVOJEGA GOSPODARJA, JE VČASIH POMAGALA LJUDEM PRI DELU, DANES PA JE PRAVA REDKOST IN JO NAJDEMO LE ŠE NA NEKATERIH KMETIJAH. Živali so od nekdaj pomagale človeku pri delu. Poleg konj in goveda je bila za območje...
Kanal, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
PRENAŠANJE USTNEGA IZROČILA IZ RODA V ROD – ZA OHRANJANJE SPOMINA NA PRETEKLOST IN UČENJE ZA PRIHODNOST Na Kanalskem krožijo in se iz roda v rod prenašajo različne pravljice, pripovedke, legende in zgodbe, ki razlagajo naravne in kulturne posebnosti Kanalskega. Ljudje...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
IZVRSTEN OKUS ŽGANJA ZAGOTAVLJAJO POVSEM ZRELI IN ZDRAVI SADEŽI, ČISTA IN VZDRŽEVANA OPREMA TER SKRBNO KUHANJE. Ko se pozno jeseni dnevi postopoma krajšajo in se pobočja Kanalskega zavijejo v mraz, je čas za žganjekuho. Žganje se kuha pozimi, saj je takrat največ...
Kanal, Dediščina, Kulturna krajina in stavbarstvo, NARAVA IN SVET
NA VSAKEM KORAKU KANALSKEGA LAHKO V POKRAJINI ZAČUTIMO SPECIFIČNOST PROSTORA IN PRIDIH PRETEKLOSTI Na območju Banjške planote in Kanalskega Kolovrata so domačini na strmih pobočjih kraškega sveta s plitvo, kamnito in skromno prstjo pri pridobivanju primernih...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Kmetijstvo, Kulturna krajina in stavbarstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
ČEBELE NABIRAJO NEKTAR NA NEOKRNJENIH CVETOVIH SREDNJE SOŠKE DOLINE, ZATO JE MED TAKO OKUSEN IN KAKOVOSTEN Nekoč je skoraj vsaka kmetija imela nekaj kranjičev – panjev zbitih iz doma narejenih desk. Pridelan med so kot sladilo uporabljali v vsakdanji prehrani in v...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Favna in flora je na tem ozemlju Kanalskega izredno bogata in raznolika, biotsko pestra tudi zaradi stičišča različnih klimatskih vplivov. Na hribovitem in razčlenjenem terenu bregov srednjega toka reke Soče so se nekdaj nahajale košenice in senožeti, danes pa je to...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Za življenje ob reki je bilo ribarjenje vsekakor že od nekdaj zelo pomembno. Z ribami so se prehranjevali predvsem ljudje, ki so živeli v neposredni bližini reke. Najbolj cenjena riba, ki živi v Soči, je svetovno znana soška postrv, ki je tudi ena izmed največjih...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
»ČE REBULA JE GROFICA, JE NAŠ CIVIDIN CESARICA.« Vinska trta je bila na območju srednje Soške doline ves čas prisotna. Desni breg Soče je bil znan po dobrih vinih, medtem ko je imel levi breg, razen gričevnatega dela severozahodno od Avč, nekoliko slabša vina....
