Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
VRHUNSKI DIZAJN PREPROSTIH LIVŠKIH KMETOV. Žbrinčlja je preprost, a nenavaden predmet, izdelan za prenašanje listnate stelje in tudi sena. Narejena je bila po meri in telesnih močeh nosača, v njej pa je bilo običajno prostora za 70 kilogramov tovora. Izdelana je iz...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
Seniki so že od pradavnine sestavni del naše hribovite krajine. Posamezno ali skupaj s hlevom so jih gradili v oddaljenih težko dostopnih senožetih, izkrčenih še pred nastankom planin. Dostop do njih je bil največkrat mogoč le po strmih brezpotjih, grapah in kozjih...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
Kultiviranje sveta visoko nad dolinama Soče in Nadiže je zahtevalo obilo vztrajnosti, iznajdljivosti in prilagodljivosti. Ker se je svet, ki so ga ljudje spremenili v pašnike in senožeti, nahajal daleč od varnih domov, so kosci in pastirji poleg večjih ter udobnejših...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
Prisojne ravnice visoko pod Krnom in Matajurjem so že v pradavnini nudile ugodne pogoje za pašo. O tem pričajo ostanki bivališč kamenodobnih lovcev in pastirjev ter tisočletna kultura visokogorskega planinskega pašništva. Zametki sodobnega visokogorskega pašništva pa...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
Avtor znamenitega kobariškega panja je bil Izidor Pagliaruzzi, ki je živel v Kobaridu pri Pinču. Bil je odvetnik in deželni poslanec, v njegovi lasti pa sta bili gostilna in velika kmetija, na kateri se je ukvarjal predvsem z vzrejo čebel. V želji, da bi izboljšal...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
Čebelarjenje ima na Kobariškem dolgo tradicijo. V začetku so tudi v teh krajih čebelarili v kranjičih, majhnih panjih, v katerih so čebele zidale satje neposredno pod pokrov. Ker je bilo med, pridelan na ta način, zelo težko pobrati, so čebelarji obstoječe panje...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
V srednji in zgornji Soški dolini se je spomin na nekdanjo »staro vero«, ki je častila naravo in njene sile, ohranil vse do današnjih dni. Zapisan je v legendah in ljudskem izročilu, pa tudi v zgodovinskih, leposlovnih in drugih delih. Staroverska »svetišča« so se...
Kobarid, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
Epska pesnitev Livško jezero, ki jo je leta 1912 na več kot stotih straneh v stari slovenščini spesnil Anton Klodič vitez Sabladoski, je nastala po legendi. Ta pripoveduje, da je livško kotlino nekoč prekrivalo jezero, sredi katerega je bila skalnata vzpetina, na njej...
Kobarid, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
V Posočju so še vedno žive številne legende, bajke in pripovedke, s pomočjo katerih so naši predniki razlagali različne naravne pojave in zgodovinske dogodke ter poskušali razumeti in si naslikati skrivnostne sile, ki so jih v dobrem in slabem spremljale od rojstva do...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
V vasi Vrsno sega pustna tradicija daleč v preteklost. Vaščani so se od nekdaj šemili in prirejali pustne povorke, po koncu druge svetovne vojne pa je pustovanje tu za daljši čas povsem zamrlo. V zadnjih desetletjih so ga mladi s pomočjo starejših ponovno obudili in s...
Kobarid, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
Kobariško pustovanje se je nekdaj začelo na pustno ali debelo nedeljo, imenovano d’bjelnca. Po glavni maši, ko je bilo na trgu pred cerkvijo največ ljudi, so najprej pritekli na plac Sournki, najbolj poseben pustni lik kobariškega pustovanja, njemu pa so nato v...
Kobarid, Dediščina, DRUŽBA IN KULTURA
V vaseh pod Krnom se ljudje pustnega časa že od nekdaj vesele. Če so včasih v tem obdobju prišli na svoj račun predvsem fantje, ki so za pusta ob splošnem pomanjkanju dodobra napolnili želodce, so ob današnjem preobilju razlogi za veselje drugačni. Nekateri se...
