Epska pesnitev Livško jezero, ki jo je leta 1912 na več kot stotih straneh v stari slovenščini spesnil Anton Klodič vitez Sabladoski, je nastala po legendi. Ta pripoveduje, da je livško kotlino nekoč prekrivalo jezero, sredi katerega je bila skalnata vzpetina, na njej pa je stal grad. Graščak je imel brhko hčerko Vido in zveste hlapce Ravnarja, Šturma, Goloba, Perata, Jelščka in Pika. Vido je ljubil Cvetko, mladenič iz Rečanske doline, polastiti pa se jo je hotel kobariški vitez Ropar. Za Vido in grofovsko posest se je vnela bitka, za katero ne vemo, kako bi se končala, če bi vmes ne posegla narava s strašno nevihto.
V nevihti je Livek izgubil jezero, ki je skozi odprtino v jezu odteklo in s seboj odneslo kobariškega sovražnika. Vida in Cvetko sta se poročila. Livški grof je svojo posest razdelil med zveste hlapce, na mesto gradu pa je postavil cerkev svetega Jakoba. Od Livškega jezera so ostale plodne ravnice in mlake pri Golobih, od jezerskih pregrad boki Matajurja in Kolovrata, od gradu Jakobova cerkev, od grofovih vdanih prijateljev pa livške vasi in njihovi sodobni prebivalci.
