Kobariško pustovanje se je nekdaj začelo na pustno ali debelo nedeljo, imenovano d’bjelnca. Po glavni maši, ko je bilo na trgu pred cerkvijo največ ljudi, so najprej pritekli na plac Sournki, najbolj poseben pustni lik kobariškega pustovanja, njemu pa so nato v sprevodu sledile še ostale maškare. Sournki so vedno nastopali v skupini štirih, na vaški trg pa so prišli v smeri sonca, torej z vzhoda proti zahodu. Oblečeni so bili v ovčje kože, ki so jim segale do kolen in bili prepasani z verigo, na kateri so viseli kravji zvonci. Pod kožami so imeli oblečene narobe obrnjene platnene ali krznene hlače, ki so segale do kolen. V rokah so držali hlačo napolnjeno s pepelom, s katero so mahali po zraku ter z zaletavanjem v množico delali prostor ostalim pustnim likom. Pred sprevodom je stopal površno našemljen fant s škobɘlonom (kratko metlo) v rokah in pometal pred seboj. Za njim je hodil harmonikar ter več parov Ta lepih oziroma ženinov in nevest. Sledili so še Ta debeu, nagačen s senom, Ta čužnat z lesenim naličjem in ogrinjalom iz koruznega ličja (čužje), Ta slamnat,mož z ženo v košu, Rezjan s krošnjo, Cgajnarji, Muš (osel) in njegov gospodar ter Ta star in Ta stara. Sprevod je šel okoli Kobarida in se nato vrnil na plac. Tu so maškare zaplesale in se kasneje preselile v bližnjo gostilno, kjer se je nato plesalo vse do jutra. Že na trgu so se našemljencem pri plesu pridružili tudi ostali krajani, Sournki pa so med tem neutrudno tekali naokrog ter preganjali mlada dekleta in otroke.
Na pustni torek je sledilo pobiranje darov. Pustni sprevod se je pomikal od hiše do hiše, pri čemer so Ta lepi vstopali v hiše, kjer so zaplesali in včasih tudi zapeli. V zahvalo so jih gospodinje obdarile z jajci, klobasami, špehom, vinom, žganjem, kruhom, krafi, kuoćći (miškami), jabolki in orehi. Naslednji dan se je pustno obredje nadaljevalo z obredom žrtvovanja in pepeljenja. V gostilni pri Žnajdrju so postavili parne, na katere so položili lutko Pusta, ki so ga pred tem obtožili za vse slabe stvari, ki so se zgodile v preteklem letu in ga obsodili na smrt. Popoldne so ga iz gostilne na nosilih odnesli na zadnjo pot. Najpogosteje so ga vrgli v reko, včasih pa so ga na mostu najprej zažgali in nato posmrtne ostanke vrgli v Sočo ali Idrijo.
Primer dobre prakse
Kobariško pustovanje se je v nekdanji obliki zadnjič organiziralo leta 1952. Pustovanja z drugačnimi liki, ki so odtlej potekala predvsem v okviru organiziranih pustnih plesov, pa nekdanje tradicije niso nadaljevala. Glavni razlog za to je bil nedvomno razpad fantovske skupnosti, ki je dotlej skrbela za ohranjanje tega prastarega običaja. Fantovščine so namreč zaradi spremenjenega načina življenja ter prevlade drugih oblik organiziranja mladih izgubile svojo vlogo in pomen, z njimi pa je zatonilo v pozabo tudi prastaro pustno izročilo.
Leta 2016 so Zavod Feniks, Občina Kobarid, Krajevna skupnost Kobarid in Posoški razvojni center s skupnimi močmi vsaj del nekdanje kobariške pustne tradicije ponovno oživili. Na ulicah Kobarida se od odtlej v pustnem času ponovno lahko vidi Sournke, najbolj zanimiv in unikaten lik nekdanjega kobariškega pustovanja.
