VRHUNSKI DIZAJN PREPROSTIH LIVŠKIH KMETOV.
Žbrinčlja je preprost, a nenavaden predmet, izdelan za prenašanje listnate stelje in tudi sena. Narejena je bila po meri in telesnih močeh nosača, v njej pa je bilo običajno prostora za 70 kilogramov tovora. Izdelana je iz treh vrst lesa: spodnji in zgornji obroč sta narejena iz jesena ali nagnoja, stranske in spodnje vezi so pletene iz vrbovih vej oziroma beke, obroč za glavo pa je iz srobota. Izbira lesa in njegova obdelava nista naključna, prav tako ne letni čas, za nabiranje sestavin za žbrinčljo.
Posebno znanje je zahtevalo tudi polnjenje in nošenje te uporabne priprave. Najprej so jo z listjem ali senom napolni do vrha, nato pa so z manjšimi zagrabki skrbno zatlačili še prazne prostore ob stranskih vezeh ter na koncu oblikovali še udoben obroč za glavo. Iz skrbno natlačene žbrinčlje tako med tovorjenjem čez hribe in doline ni odpadel niti list. Seveda umni nosač težkega tovora ni nosil na goli glavi. Čeznjo si je potegnil na poseben način prepognjen suknjič, pri čemer so rokavi nadomeščali kapuco, navzgor zasukan ovratnik pa je služil kot amortizer med glavo in tovorom.
Kdor zna, zna, kdor ne zna, naj za nasvet vpraša Joška Šturma z Jevščka, ki je eden od redkih, ki še znajo izdelati in nositi žbrinčljo, ta svojevrsten pomnik garačem z livškega in beneškoslovenskega hribovja.
