Bovški krafi

SLADICA IZ PREPROSTIH DOMAČIH SESTAVIN NA KROŽNIKU DOBRO ODSEVA SINTEZO KULTURNIH IZKUŠENJ.

V središču pozornosti bovške kuhinje so krafi, sladica iz preprostih domačih sestavin, ki na krožniku dobro odseva sintezo kulturnih izkušenj. Ime jedi je germanskega izvora, cimet, ki mnogokrat zaokroži bovške sladice, prihaja iz jadranskih pristanišč, polnilo pa prispeva domača hruška tepka.
Za krafe je bilo mesto na jedilniku rezervirano ob največjih praznikih. Ko je gospodinja svoj dom skrbno pripravljala za družinsko praznovanje božiča, niso na mizi nikoli manjkali krafi. Postopek izdelave, ki skupaj s predpripravami traja vsaj pet ur, lahko na kratko opišemo takole: ‘kloce’ (suhe tepke) je treba skuhane zmečkati, za zgostitev ‘bulje’ (nadeva) dodamo še koruzno moko, popraženo čebulo za sladkast okus, mlete ‘bure’ (mlete orehe), naribana jabolka in ‘cvejbe’ (rozine). Na koncu pa vmešamo še sladkor in malo ruma. Iz poparjenega testa se oblikuje žepke, ki se jih napolni z ‘buljo’ in se jih na vrhu s prsti stisne v petelinji greben. Krafe je treba kuhati v slanem kropu ter jih servirati polite s topljenim maslom, z na maslu popraženimi krušnimi drobtinicami in jih rahlo posuti s ‘kanelo’ (cimetom).

Krafi so kot svečana jed predstavljali del božičnega praznovanja, saj so jih ljudje jedli na sveti večer pred odhodom k polnočnici. Mnogi domačini se tradicije še držijo in si pripravijo krafe le na sveti večer, ostali pa tudi ob drugih večjih praznikih in posebnih priložnostih.

Pri receptih je dopuščene nekaj svobode, tako da se bulje rahlo razlikujejo od gospodinjstva do gospodinjstva, ravno tako tudi testo. Nekateri moko poparijo, drugi jo samo zamešajo z vodo, spet drugi delajo kvašeno ali celo krompirjevo testo. Vsem receptom pa so skupne kloce v nadevu, ki so, ravno tako kot sama beseda, unikum v slovenskem prostoru. Danes krafe jemo kot sladico in so tudi sestavni del kulinarične ponudbe nekaterih restavracij in kulturnih prireditev na Bovškem.