MED VOJNO JE MED DRUGIM NASTALO TUDI OBŠIRNO OMREŽJE POTI ZA TRANSPORT IN OSKRBO VOJSKE.
Razsežnosti opustošenja, ki ga je na Bovškem pustila soška fronta, so danes težko predstavljive in še težje razumljive. Domačini, ki so morali med vojno zapustiti območje, so se po koncu spopadov vrnili v dolino, ki je nosila pečat vojne. Na vsakem koraku so se srečevali z različnimi vojaškimi predmeti, obdelovalne površine so bile razrite zaradi obstreljevanj in prepredene s strelskimi jarki in bunkerji. V vojni so bile postavljene številne stavbein žičnice, visoko v hribe pa so bile speljane ceste in poti, namenjene za transport in oskrbo vojakov na fronti.
Zaradi delovanja naravnih procesov in človekovih posegov je veliko teh vojaških poti izginilo, skoraj nedotaknjene pa so ostale tiste na manj izpostavljenih območjih. Mnoge so bile po vojni spremenjene v vzdrževane planinske poti, druge uporabljajo predvsem lovci in gozdarji.
Med markantnejše in tehnološko zahtevnejše elemente prve svetovne vojne, sodijo tudi tovorne žičnice, ki so olajšale transport predvsem pozimi, ko so bili premiki po zasneženem terenu oteženi. Konec leta 1917 so v dolžino skupaj merile kar 210 kilometrov.
