Kanal, Dediščina, Kulturna krajina in stavbarstvo, NARAVA IN SVET
NA VSAKEM KORAKU KANALSKEGA LAHKO V POKRAJINI ZAČUTIMO SPECIFIČNOST PROSTORA IN PRIDIH PRETEKLOSTI Na območju Banjške planote in Kanalskega Kolovrata so domačini na strmih pobočjih kraškega sveta s plitvo, kamnito in skromno prstjo pri pridobivanju primernih...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, Kulturna krajina in stavbarstvo, NARAVA IN SVET, GOSPODARSKA ZNANJA
ČEBELE NABIRAJO NEKTAR NA NEOKRNJENIH CVETOVIH SREDNJE SOŠKE DOLINE, ZATO JE MED TAKO OKUSEN IN KAKOVOSTEN Nekoč je skoraj vsaka kmetija imela nekaj kranjičev – panjev zbitih iz doma narejenih desk. Pridelan med so kot sladilo uporabljali v vsakdanji prehrani in v...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Favna in flora je na tem ozemlju Kanalskega izredno bogata in raznolika, biotsko pestra tudi zaradi stičišča različnih klimatskih vplivov. Na hribovitem in razčlenjenem terenu bregov srednjega toka reke Soče so se nekdaj nahajale košenice in senožeti, danes pa je to...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Za življenje ob reki je bilo ribarjenje vsekakor že od nekdaj zelo pomembno. Z ribami so se prehranjevali predvsem ljudje, ki so živeli v neposredni bližini reke. Najbolj cenjena riba, ki živi v Soči, je svetovno znana soška postrv, ki je tudi ena izmed največjih...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
»ČE REBULA JE GROFICA, JE NAŠ CIVIDIN CESARICA.« Vinska trta je bila na območju srednje Soške doline ves čas prisotna. Desni breg Soče je bil znan po dobrih vinih, medtem ko je imel levi breg, razen gričevnatega dela severozahodno od Avč, nekoliko slabša vina....
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
V obdobjih pomanjkanja in lakote je ljudem teh krajev pomenilo sadje razkošje pomemben vir preživetja. Pomemben razmah in načrtno uvajanje sadjereje se je začelo sredi 19. stoletja, ko je bilo moč zaradi gradnje novih cestnih in železniških povezav pridelano sadje...
Kanal, Dediščina, Kulturno ustvarjanje, DRUŽBA IN KULTURA
VSAKA OBLEKA NOSI SVOJO ZGODBO, ZGODBO ČLOVEKA, KI JO JE OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH NOSIL IN V NJEJ TUDI ZAPLESAL. Ustna pričevanja, predmeti in fotografije dokazujejo, da so se ljudje povsod na Slovenskem na splošno oblačili zelo podobno. Kaj so nosili, je bilo...
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Razlaganje narave
VODNIŠKO ZNANJE IZVIRA IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Začetki gorništva segajo v leto 1876, ko je avstrijski Alpenverein iz Beljaka na Mangartskem sedlu zgradil planinsko kočo. Leta 1906 je Slovensko planinsko društvo organiziralo prvi tečaj za gorske vodnike. Divji lovci...
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Kulturna krajina in stavbarstvo, GOSPODARSKA ZNANJA, Naravni viri, Rokodelstvo in obrt
KAKOVOST LESA SO DOMAČINI PREPOZNALI ŽE PO OBLIKI DREVESA, NJEGOVIH VEJAH LUBJU IN RASTNI LEGI. Znanje domačinov o gozdu, uporabnosti lesa in o izdelavi lesenih izdelkov, je rezultat izkušenj in tudi intuicije naših prednikov, in se vedno znova izkaže za nezmotljivo....
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Tako kot divjačina, so tudi ribe nekdanjemu človeku predstavljale poglaviten vir beljakovin. Prvi zapis o ribolovu sega v leto 1343, ko so zakup za ribolov na reki Soči plačevali z bovškim sirom. Domačini, ki živijo ob Soči, se spominjajo, da so ribe nekoč lovili vsi,...
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
‘JAGA’ Lov, velikokrat pa tudi raubšicanje oz. krivolov, je bil v preteklosti na Bovškem pomembna oblika oskrbe s hrano. Zaradi slabih razmer za kmetovanje in številčnih družin so bili divjad in ribe nemalokrat edini vir beljakovin, zato lahko pritrdimo dr. Henriku...
Bovec, Dediščina, Praznične jedi, KULINARIKA, Priprava hrane
SLADICA IZ PREPROSTIH DOMAČIH SESTAVIN NA KROŽNIKU DOBRO ODSEVA SINTEZO KULTURNIH IZKUŠENJ. V središču pozornosti bovške kuhinje so krafi, sladica iz preprostih domačih sestavin, ki na krožniku dobro odseva sintezo kulturnih izkušenj. Ime jedi je germanskega izvora,...
