Kanal, Dediščina, Vsakdanja prehrana, KULINARIKA
Na območju Kanalskega je prehrana temeljila na pridelkih, ki so jih pridelali na domači zemlji. Najpogosteje so bili to krompir, pšenica, ajda, fižol, zelje, ohrovt, korenje, kostanj in druge povrtnine, sadje in zeli. Iz doma pridelanih surovin se je razvila bogata...
Kanal, Dediščina, Vsakdanja prehrana, NARAVA IN SVET, Naravni viri, KULINARIKA
Na nekaterih območjih Kanalskega se zaradi specifičnih naravnih značilnosti ter načrtnega poseganja v prostor nahajajo večja rastišča različnih vrst kostanjevih dreves. Na toplih pobočjih Kanalskega Kolovrata ter v vaseh ob reki Idriji uspeva predvsem maron, v višjih...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
TRMASTA, A DELOVNA ŽIVAL, KI PREVZAME LASTNOSTI SVOJEGA GOSPODARJA, JE VČASIH POMAGALA LJUDEM PRI DELU, DANES PA JE PRAVA REDKOST IN JO NAJDEMO LE ŠE NA NEKATERIH KMETIJAH. Živali so od nekdaj pomagale človeku pri delu. Poleg konj in goveda je bila za območje...
Kanal, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
PRENAŠANJE USTNEGA IZROČILA IZ RODA V ROD – ZA OHRANJANJE SPOMINA NA PRETEKLOST IN UČENJE ZA PRIHODNOST Na Kanalskem krožijo in se iz roda v rod prenašajo različne pravljice, pripovedke, legende in zgodbe, ki razlagajo naravne in kulturne posebnosti Kanalskega. Ljudje...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
IZVRSTEN OKUS ŽGANJA ZAGOTAVLJAJO POVSEM ZRELI IN ZDRAVI SADEŽI, ČISTA IN VZDRŽEVANA OPREMA TER SKRBNO KUHANJE. Ko se pozno jeseni dnevi postopoma krajšajo in se pobočja Kanalskega zavijejo v mraz, je čas za žganjekuho. Žganje se kuha pozimi, saj je takrat največ...
Kanal, Dediščina, Kulturna krajina in stavbarstvo, NARAVA IN SVET
NA VSAKEM KORAKU KANALSKEGA LAHKO V POKRAJINI ZAČUTIMO SPECIFIČNOST PROSTORA IN PRIDIH PRETEKLOSTI Na območju Banjške planote in Kanalskega Kolovrata so domačini na strmih pobočjih kraškega sveta s plitvo, kamnito in skromno prstjo pri pridobivanju primernih...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, Kulturna krajina in stavbarstvo, NARAVA IN SVET, GOSPODARSKA ZNANJA
ČEBELE NABIRAJO NEKTAR NA NEOKRNJENIH CVETOVIH SREDNJE SOŠKE DOLINE, ZATO JE MED TAKO OKUSEN IN KAKOVOSTEN Nekoč je skoraj vsaka kmetija imela nekaj kranjičev – panjev zbitih iz doma narejenih desk. Pridelan med so kot sladilo uporabljali v vsakdanji prehrani in v...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Favna in flora je na tem ozemlju Kanalskega izredno bogata in raznolika, biotsko pestra tudi zaradi stičišča različnih klimatskih vplivov. Na hribovitem in razčlenjenem terenu bregov srednjega toka reke Soče so se nekdaj nahajale košenice in senožeti, danes pa je to...
Kanal, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Za življenje ob reki je bilo ribarjenje vsekakor že od nekdaj zelo pomembno. Z ribami so se prehranjevali predvsem ljudje, ki so živeli v neposredni bližini reke. Najbolj cenjena riba, ki živi v Soči, je svetovno znana soška postrv, ki je tudi ena izmed največjih...
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
»ČE REBULA JE GROFICA, JE NAŠ CIVIDIN CESARICA.« Vinska trta je bila na območju srednje Soške doline ves čas prisotna. Desni breg Soče je bil znan po dobrih vinih, medtem ko je imel levi breg, razen gričevnatega dela severozahodno od Avč, nekoliko slabša vina....
Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
V obdobjih pomanjkanja in lakote je ljudem teh krajev pomenilo sadje razkošje pomemben vir preživetja. Pomemben razmah in načrtno uvajanje sadjereje se je začelo sredi 19. stoletja, ko je bilo moč zaradi gradnje novih cestnih in železniških povezav pridelano sadje...
Kanal, Dediščina, Kulturno ustvarjanje, DRUŽBA IN KULTURA
VSAKA OBLEKA NOSI SVOJO ZGODBO, ZGODBO ČLOVEKA, KI JO JE OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH NOSIL IN V NJEJ TUDI ZAPLESAL. Ustna pričevanja, predmeti in fotografije dokazujejo, da so se ljudje povsod na Slovenskem na splošno oblačili zelo podobno. Kaj so nosili, je bilo...
