Kanal, Dediščina, Kmetijstvo, GOSPODARSKA ZNANJA
V obdobjih pomanjkanja in lakote je ljudem teh krajev pomenilo sadje razkošje pomemben vir preživetja. Pomemben razmah in načrtno uvajanje sadjereje se je začelo sredi 19. stoletja, ko je bilo moč zaradi gradnje novih cestnih in železniških povezav pridelano sadje...
Kanal, Dediščina, Kulturno ustvarjanje, DRUŽBA IN KULTURA
VSAKA OBLEKA NOSI SVOJO ZGODBO, ZGODBO ČLOVEKA, KI JO JE OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH NOSIL IN V NJEJ TUDI ZAPLESAL. Ustna pričevanja, predmeti in fotografije dokazujejo, da so se ljudje povsod na Slovenskem na splošno oblačili zelo podobno. Kaj so nosili, je bilo...
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Razlaganje narave
VODNIŠKO ZNANJE IZVIRA IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Začetki gorništva segajo v leto 1876, ko je avstrijski Alpenverein iz Beljaka na Mangartskem sedlu zgradil planinsko kočo. Leta 1906 je Slovensko planinsko društvo organiziralo prvi tečaj za gorske vodnike. Divji lovci...
Bovec, Dediščina, Kulturna krajina in stavbarstvo, NARAVA IN SVET, GOSPODARSKA ZNANJA, Naravni viri, Rokodelstvo in obrt
KAKOVOST LESA SO DOMAČINI PREPOZNALI ŽE PO OBLIKI DREVESA, NJEGOVIH VEJAH LUBJU IN RASTNI LEGI. Znanje domačinov o gozdu, uporabnosti lesa in o izdelavi lesenih izdelkov, je rezultat izkušenj in tudi intuicije naših prednikov, in se vedno znova izkaže za nezmotljivo....
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
Tako kot divjačina, so tudi ribe nekdanjemu človeku predstavljale poglaviten vir beljakovin. Prvi zapis o ribolovu sega v leto 1343, ko so zakup za ribolov na reki Soči plačevali z bovškim sirom. Domačini, ki živijo ob Soči, se spominjajo, da so ribe nekoč lovili vsi,...
Bovec, Dediščina, NARAVA IN SVET, Naravni viri
‘JAGA’ Lov, velikokrat pa tudi raubšicanje oz. krivolov, je bil v preteklosti na Bovškem pomembna oblika oskrbe s hrano. Zaradi slabih razmer za kmetovanje in številčnih družin so bili divjad in ribe nemalokrat edini vir beljakovin, zato lahko pritrdimo dr. Henriku...
Bovec, Dediščina, Praznične jedi, KULINARIKA, Priprava hrane
SLADICA IZ PREPROSTIH DOMAČIH SESTAVIN NA KROŽNIKU DOBRO ODSEVA SINTEZO KULTURNIH IZKUŠENJ. V središču pozornosti bovške kuhinje so krafi, sladica iz preprostih domačih sestavin, ki na krožniku dobro odseva sintezo kulturnih izkušenj. Ime jedi je germanskega izvora,...
Bovec, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
HIŠNA IMENA NA BOVŠKEM O KULTURI IN ŽIVLJENJU DOMAČINOV IZDAJAJO VEČ, KOT SE ZDI NA PRVI POGLED. Na Bovškem so še ohranjena tradicionalna hišna imena, ki so se stoletja prenašala iz roda v rod in predstavljajo pomemben del rodbinskih istovetnosti. Še danes mnogi...
Bovec, Dediščina, Običaji in rituali, DRUŽBA IN KULTURA
Na Bovškem se skozi vse leto odvija vrsta dogodkov, s katerimi domačini ohranjajo svoje šege, navade, tradicionalna kmečka znanja, rokodelske spretnosti in kulinarične posebnosti. Z njimi prispevajo k ohranjanju dediščine in prepoznavnosti Bovškega tako doma, kot tudi...
Bovec, Dediščina, Ustno izročilo, DRUŽBA IN KULTURA
TAKO SE IZ RODA V ROD OHRANJA SPOMIN NA ŠTEVILNE PLASTI PRETEKLOSTI, KI NIMAJO MESTA V NOBENEM ZGODOVINSKEM UČBENIKU. Bovško ima bogato slovstveno dediščino, še posebej pripovedno. Tod so od nekdaj krožile pravljice in povedke, med najbolj znanimi so gotovo tiste, ki...
Bovec, Dediščina, Kmetijstvo, Kulturna krajina in stavbarstvo, NARAVA IN SVET, GOSPODARSKA ZNANJA
BOVŠKI ČEBELARJI S KOMBINACIJO VZORNEGA VZDRŽEVANJA ČEBELJIH DRUŽIN IN REDNEGA IZOBRAŽEVANJA PRIDELAJO IZJEMNO KAKOVOSTEN MED. Po doslej znanih podatkih naj bi se čebelarstvo kot kmetijska dejavnost na Bovškem začelo v Bavšici, vasi, ki se je v začetku 17. stoletja...
Bovec, Dediščina, Živinoreja, GOSPODARSKA ZNANJA, KULINARIKA, Priprava hrane
KO JEMO BOVŠKI SIR, NE OKUŠAMO LE NJEGOVEGA POLNEGA, AROMATIČNEGA IN BLAGO PIKANTNEGA OKUSA, TEMVEČ SE SOOČAMO TUDI Z VEČSTOLETNO TRADICIJO SIRARSTVA NA BOVŠKIH TLEH. Sledenje naravnemu ciklusu, posluh za žival, čista paša, spoštljiva izraba naravnih virov, intuicija...
