Obnovljena mlekarna na Ravnem Lazu – ohranjena dediščina bovškega planšarstva
Občina Bovec je z veliko skrbnostjo in občutkom za kulturno dediščino pristopila k celoviti obnovi mlekarne na Ravnem Lazu. Namen obnove ni bila ponovna vzpostavitev proizvodnje, temveč predstavitev zgodovinskih pripomočkov za tradicionalno predelavo mleka in ohranjanje kulturne krajine, ki nosi stoletja zgodovine planšarstva in sirarstva v tem delu Julijskih Alp.
Obnova s spoštovanjem do tradicije
Obnovitvena dela so zajemala utrditev in obnovo temeljev ter zidov, pri čemer je bil ohranjen tradicionalni videz objekta. Porušeni prečni zidovi so bili nadomeščeni z novimi, zgrajen je bil nov medetažni strop, obnovljeno je bilo leseno ostrešje in streha z lesenimi špirovci. Zaradi potrebe po večji dostopnosti in varnosti je bilo izravnano območje za parkirišča ter zgrajen podporni zid. Na zahodni strani stavbe je urejena zatravljena terasa z lesenimi klopmi, namenjena izobraževalnim dejavnostim na prostem.
Med pomembnejše posege sodijo tudi elektrifikacija objekta in priklop na javno omrežje, izdelava novega lesenega stopnišča, kaminske nape ter nabava sirarskega kotla. V sodelovanju s Tolminskim muzejem je bila pripravljena razstava, ki obiskovalcem približa zgodovino mlekarstva na Bovškem. V prihodnje je predvidena tudi zasaditev avtohtonega drevja in grmovja, ki bo dodatno obogatila okolico mlekarne.
Mlekarna z zgodbo
Obnovljeni objekt stoji tik ob cesti Bovec–Ravni Laz, na rahlo nagnjenem terenu, kjer danes služi kot pomembna turistična in muzejska točka. Ob odprtju si je mlekarno ogledala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, skupaj z bovškim županom Valterjem Mlekužem in drugimi predstavniki lokalne skupnosti.
Zgodovino mlekarne in potek obnove je predstavila skrbnica projekta Katja Mrakič. Kot je povedala, je bila mlekarna na Ravnem Lazu ustanovljena konec 19. stoletja in je povezovala 12 lastnikov – domačinov z Ravnega Laza. Obratovala je do sredine 20. stoletja, kljub temu da je bila leta 1952 poškodovana zaradi plazu, ki je odnesel streho.
Življenje na planini nekoč
Po pričevanjih sirarjev in domačinov, med njimi Teodorja Mlekuža in Mirka Prezlja, je bilo življenje pastirjev natančno organizirano. Drobnica je bila zjutraj najprej odpeljana na pašo, nato napojena z vodo pri Tomažeku in ponovno napotena na pašnike. Dvakrat dnevno so napolnili dva kotla po 250 litrov mleka in izdelovali sir ter skuto. Izdelki so bili namenjeni prodaji na sejmih, ki so edina ponujala možnost zaslužka za male kmetije.
Planinsko pašništvo se je v tem območju ohranjalo vse do leta 2003, danes pa sta delujoči le še planini Mangart in Loška Koritnica. Bogata dediščina bovškega sirarstva združuje staroselske, romanske in germanske vplive, ki so oblikovali edinstveno kulturno krajino in način življenja v visokogorju.
Ohranjenost z namenom
Mlekarna Ravni Laz je danes umeščena kot pomembna točka na pohodniški poti skozi Julijske Alpe. Kot zgodovinski spomenik iz 19. stoletja omogoča vpogled v tradicijo, ki sega v 15. stoletje. Razstava o bovškem ovčjem siru z zaščitenim geografskim poreklom pa obiskovalcem ponuja avtentično izkušnjo dediščine.
Zunanja ureditev omogoča prireditve in družabna srečanja, s čimer mlekarna znova postaja prostor povezovanja, učenja in spoštovanja do preteklosti. Obnova je bila financirana s strani Občine Bovec, sredstev LEADER in sredstev za popotresno obnovo. Skupna vrednost projekta presega 200.000 evrov. Obnovljena mlekarna na Ravnem Lazu je dokaz, da lahko z zavzetostjo in spoštovanjem do kulturne dediščine ohranimo pomembne zgodbe za prihodnje generacije – zgodbe o delu, sobivanju z naravo in identiteti gorskega sveta.
