Soška dolina je s svojimi stranskimi povezavami staro naselitveno območje, o čemer pričajo številna arheološka najdišča, pomembna tudi za ribištvo. Najdba pod Kozlovim robom je potrdila, da so naši predniki že v prazgodovinskem obdobju uporabljali trnek za ribarjenje in dobro poznali uporabno vrednost rib za vsakdanjo prehrano. Ribe torej niso bile le vir hrane, ampak del kulturnega in gospodarskega življenja ljudi ob reki Soči, ki se skozi dolga stoletja povezujejo z življenjem ljudi in naravo reke.
Soška postrv kot avtohtona riba reke Soče predstavlja simbol naravne lepote, biotske raznolikosti in tradicionalnega ribištva ter velja za najpomembnejšo ribjo vrsto v dolini. V preteklosti je bila soška postrv uvrščena med ogrožene živalske vrste, danes pa jo – zahvaljujoč dolgoročnim prizadevanjem – najdemo v mnogih vodotokih, ki se izlivajo v zgornji del Jadranskega morja. Velik del zaslug za to ima evropski projekt repopulacije soške postrvi, ki v Posočju poteka že od leta 1993 in ga Ribiška družina Tolmin izvaja s strokovnjaki; poleg vzreje pa se v okviru projekta izvajajo tudi obsežne raziskave te vrste.
Pri tem projektu se soška postrv uradno imenuje tudi marmorna postrv, kar poudarja njeno posebnost in avtohtonost v ribjem svetu reke Soče. Zaradi uspešnih prizadevanj Ribiške družine Tolmin in ribičev ter strokovnjakov si ta endemit znova utira pot v naravo in ustvarja napredek pri ohranjanju populacije v prvobitnih okoljih.
Soška postrv in lipan nista dragocena le zaradi ohranjanja biotske pestrosti, ampak imata tudi velik gospodarski pomen za lokalno skupnost in turizem. Zaradi njiju v Posočje prihajajo ribiški sladokusci iz vsega sveta, ki cenijo neokrnjeno naravo, kakovost prostora za športni ribolov — predvsem muharjenje, ki je edini dovoljen način lova na reki Soči — in raje investirajo v doživetja, ki jih spodbuja narava.
Podjetje Faronika d.o.o., ki je v lasti Ribiške družine Tolmin, je bilo ustanovljeno leta 2011. Leta 2015 je bila na področju sotočja rek Soče in Tolminke zgrajena nova ribogojnica Faronika. Ribogojnica obsega 14 bazenov, 10 manjših in 4 večje. Njihova konkurenčna prednost je ponudba soške postrvi in lipana, ki ga nihče drug nima, saj je vzreja zahtevna in dolgotrajna. Zadnja leta so močno povečali ponudbo svežega fileja v šolah in vrtcih, njim ponujajo fino obdelan file, popolnoma brez kosti. Tako obdelan končni proizvod ponujajo na Tolminskem, Goriškem, Vipavskem, Koprskem, do Idrije, Logatca in Vrhnike. Soški namaz s koščki dimljene postrvi je dober primer, kako združiti več lokalnih ponudnikov v proizvod, ki predstavlja dejavnosti živilske proizvodnje v širši Soški dolini. V namazu so tako združili ribo iz Posočja, skuto in smetano iz Mlekarne Planika Kobarid in olivno olje iz Goriških Brd. V ponudbi imajo še namaz z okusom alge in hrena in namaz z dodatkom čilija in kurkume.
V ponudbi imajo tudi prekajen karpačo soške postrvi, lipana ter potočne zlatovčice. Vse te delikatesne različice pripravljajo tudi za različne degustacije ter gastronomske prireditve.
Posebna specialiteta predstavlja kaviar potočne zlatovčice in soške postrvi, ki je na voljo od decembra do marca.
Meso soške postrvi je znano po svoji nežni in rahlo masleni teksturi. Okus je pogosto opisan kot bogat in poln, z rahlo sladkimi notami, kar je posledica njene prehrane, ki vključuje vodne žuželke in druge naravne vire hrane v čistem okolju reke Soče.
Meso lipana je nekoliko bolj čvrsto in ima značilen sladkast okus. Lipan se hrani predvsem s talno hrano in vodnimi žuželkami, kar vpliva na njegov okus. Meso lipana je pogosto opisano kot bolj izrazito in robustno v primerjavi s soško postrvjo.
Kulinarični pomen soške postrvi se odraža tudi v sodobnih gostinskih praksah. V Hiši Franko v Starem Selu pri Kobaridu, v restavraciji Kotlar v Kobaridu, v gostilni Pri mostu ponujajo posebne kulinarične ribje jedi.
Ribe niso pomembne le kot kulinarični element, temveč tudi kot izjemno bogat vir beljakovin, maščobi topnih vitaminov in mineralov, ki jih sommelierji slovenske vinarske tradicije z veseljem povezujejo z lokalnimi vini. Vinska klet Goriška brda je tako pripravila izbor vin, ki se najbolje dopolnjujejo s postrvmi in drugimi ribami — od chardonnaya quercus za pečeno postrv s praženimi mandlji do rebule quercus za ribji karpačo ali peneče rebule za postrvji kaviar — kar dodatno bogati kulinarično izkušnjo ob jedi.
Ribiška in kulinarična tradicija Zgornjega Posočja je torej živa zgodba o naravi, kulturi, znanju in ustvarjalnosti, kjer so ribe od prazgodovine naprej ostale sinonim za pristne okuse in del identitete regije, ki jo obiskovalci odkrivajo ob vsakem grižljaju.
Postrvja juha po receptu Ane Roš
Za pripravo postrvje juhe potrebujemo štiri postrvi, glavo čebule, jušno zelenjavo, testo za rezance, krompir, maslo in nekaj listov želatine. Postrvi očistimo in jih položimo v vrelo zelenjavno osnovo. Ogenj ugasnemo in posodo pokrijemo. Po 10 minutah postrvi vzamemo iz vode, odstranimo meso, v vodo vrnemo kosti, glave, repe in še naprej kuhamo na malem ognju, tako da stalno odstranjujemo pene. Po nekaj urah kuhanja juho precedimo, dosolimo. Razvaljamo testo za rezance, pripravimo krompirjev nadev in raviole dobro zapremo. Skuhane položimo na krožnik, zraven položimo nekaj koščkov kuhane postrvi in zalijemo z vročo postrvjo juho.
Postrv z ovčjim sirom
Za pripravo potrebujemo svežo soško postrv, olivno olje, ovčji sir, surovo maslo in peteršilj. Ribo očistimo in spečemo na olivnem olju. Ko je pečena, jo z nožem po pobočnici po dolgem zarežemo, prav tako tudi pri glavi in repu, da jo lažje odpremo. Ribo odpremo in poberemo ven hrbtno kost. Na še vročo postrv naribamo ovčji sir in jo polijemo z vročim maslom. Za prilogo ponudimo krompir (čompe) s svežim peteršiljem in maslom.
Soška postrv v ajdovi (ali koruzni) moki
Za pripravo potrebujemo štiri sveže postrvi (lahko tudi šarenke ali druge potočne ribe), ajdov moko ali koruzno moko (za povaljanje), sol, poper, olje ali mast za cvrtje ter limono.
Ribe očistimo in osušimo s papirnato brisačo, posolimo in popopramo ter povaljamo v ajdovi ali koruzni moki, da se popolnoma obložijo. Segrejemo olje ali mast v široki ponvi na srednji temperaturi ter postrvi nežno položimo v vročo maščobo in cvremo 5–7 minut na vsaki strani, dokler ne dobijo zlato rjave in hrustljave skorjice. Ribe odcedimo na papirnati brisači ter postrežemo z rezinami limone.
