Narava in svet
Človekov obstoj je bil od nekdaj neločljivo povezan s poznavanjem okolja, v katerem je živel. Z upoštevanjem naravnih danosti in kultiviranjem narave si je človek zagotavljal varno bivalno in delovno okolje, poznavanje in izkoriščanje naravnih dobrin mu je prinašalo hrano ter surovine, potrebne za napredek in razvoj. Kljub temu pa narave ni zmogel ukrotiti, niti povsem razumeti. Proti neobičajnim, strašljivim ali kako drugače izstopajočim naravnim dogodkom se je boril z magičnimi dejanji in rituali, svet in naravne pojave pa razlagal v pripovedkah, legendah in basnih.
Rabeljski rudarji
SKOZI ČAS SE JE OBLIKOVAL POSEBEN ‘KNAPOVSKI’ DRUŽBENI SLOJ, KI JE S SVOJO SUVERENO DRŽO POMEMBNO PRISPEVAL K ZNAČAJU ČLOVEKA NA BOVŠKEM. Rudarjem z...
Ledinska imena
V preteklosti so ljudje svoj življenjski prostor zelo dobro poznali. Iz roda v rod so se prenašala ledinska imena in imena posameznih delov...
Dežela kostanja
Na nekaterih območjih Kanalskega se zaradi specifičnih naravnih značilnosti ter načrtnega poseganja v prostor nahajajo večja rastišča različnih vrst...
Kanalska kulturna krajina
NA VSAKEM KORAKU KANALSKEGA LAHKO V POKRAJINI ZAČUTIMO SPECIFIČNOST PROSTORA IN PRIDIH PRETEKLOSTI Na območju Banjške planote in Kanalskega...
Čebelarstvo na Kanalskem
ČEBELE NABIRAJO NEKTAR NA NEOKRNJENIH CVETOVIH SREDNJE SOŠKE DOLINE, ZATO JE MED TAKO OKUSEN IN KAKOVOSTEN Nekoč je skoraj vsaka kmetija imela nekaj...
Lov na Kanalskem
Favna in flora je na tem ozemlju Kanalskega izredno bogata in raznolika, biotsko pestra tudi zaradi stičišča različnih klimatskih vplivov. Na...
Ribolov na Kanalskem
Za življenje ob reki je bilo ribarjenje vsekakor že od nekdaj zelo pomembno. Z ribami so se prehranjevali predvsem ljudje, ki so živeli v neposredni...
Vodništvo
VODNIŠKO ZNANJE IZVIRA IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Začetki gorništva segajo v leto 1876, ko je avstrijski Alpenverein iz Beljaka na Mangartskem sedlu...
Človek in les
KAKOVOST LESA SO DOMAČINI PREPOZNALI ŽE PO OBLIKI DREVESA, NJEGOVIH VEJAH LUBJU IN RASTNI LEGI. Znanje domačinov o gozdu, uporabnosti lesa in o...
Ribolov na Bovškem
Tako kot divjačina, so tudi ribe nekdanjemu človeku predstavljale poglaviten vir beljakovin. Prvi zapis o ribolovu sega v leto 1343, ko so zakup za...
Lov
‘JAGA’ Lov, velikokrat pa tudi raubšicanje oz. krivolov, je bil v preteklosti na Bovškem pomembna oblika oskrbe s hrano. Zaradi slabih razmer za...
Čebelarstvo
BOVŠKI ČEBELARJI S KOMBINACIJO VZORNEGA VZDRŽEVANJA ČEBELJIH DRUŽIN IN REDNEGA IZOBRAŽEVANJA PRIDELAJO IZJEMNO KAKOVOSTEN MED. Po doslej znanih...
Sledi, ki jih je za sabo pustila vojna
MED VOJNO JE MED DRUGIM NASTALO TUDI OBŠIRNO OMREŽJE POTI ZA TRANSPORT IN OSKRBO VOJSKE. Razsežnosti opustošenja, ki ga je na Bovškem pustila soška...
Kulturna krajina
NE GLEDE NA TO, S KATERE STRANI VSTOPAMO NA BOVŠKO, BO DOBRODOŠLICA TEGA PROSTORA VELIČASTNA. Ne glede na to, s katere strani vstopamo na Bovško, bo...
Obrazi Bovškega
OBMOČJE BOVŠKEGA JE SPECIFIČNO − TAKO KLIMATSKO, OKOLJSKO, ZGODOVINSKO, EKONOMSKO KOT TUDI GOVORNO, VSE TO PA SE ODRAŽA TUDI V ZNAČAJU LJUDI. Dobra,...
Gospodarska znanja in spretnosti
Živinoreja in poljedelstvo sta bili v gornji soški dolini do nedavnega glavni gospodarski panogi. Na višje ležečih območjih so redili drobnico, na ugodnejših legah se je paslo govedo. Mnoge živali so postale sčasoma tudi delovne živali; pomagale so pri obdelovanju travnikov in polj, pri delu v gozdu ter pri prenašanju in prevažanju težkih tovorov. Za preživetje pa to ni zadostovalo. Tukajšnji prebivalci so morali znati izdelati praktično vse, kar so potrebovali v hiši in na kmetiji: od oblačil, obutve, pohištva in posodja, do orodja in različnih pripomočkov ter naprav.
Osel ali muš – trmasta domača žival
TRMASTA, A DELOVNA ŽIVAL, KI PREVZAME LASTNOSTI SVOJEGA GOSPODARJA, JE VČASIH POMAGALA LJUDEM PRI DELU, DANES PA JE PRAVA REDKOST IN JO NAJDEMO LE...
Žganjekuha Kanal
IZVRSTEN OKUS ŽGANJA ZAGOTAVLJAJO POVSEM ZRELI IN ZDRAVI SADEŽI, ČISTA IN VZDRŽEVANA OPREMA TER SKRBNO KUHANJE. Ko se pozno jeseni dnevi postopoma...
Čebelarstvo na Kanalskem
ČEBELE NABIRAJO NEKTAR NA NEOKRNJENIH CVETOVIH SREDNJE SOŠKE DOLINE, ZATO JE MED TAKO OKUSEN IN KAKOVOSTEN Nekoč je skoraj vsaka kmetija imela nekaj...
Kanalsko Vinogradništvo
»ČE REBULA JE GROFICA, JE NAŠ CIVIDIN CESARICA.« Vinska trta je bila na območju srednje Soške doline ves čas prisotna. Desni breg Soče je bil znan...
Sadjarstvo Kanal
V obdobjih pomanjkanja in lakote je ljudem teh krajev pomenilo sadje razkošje pomemben vir preživetja. Pomemben razmah in načrtno uvajanje sadjereje...
Človek in les
KAKOVOST LESA SO DOMAČINI PREPOZNALI ŽE PO OBLIKI DREVESA, NJEGOVIH VEJAH LUBJU IN RASTNI LEGI. Znanje domačinov o gozdu, uporabnosti lesa in o...
Čebelarstvo
BOVŠKI ČEBELARJI S KOMBINACIJO VZORNEGA VZDRŽEVANJA ČEBELJIH DRUŽIN IN REDNEGA IZOBRAŽEVANJA PRIDELAJO IZJEMNO KAKOVOSTEN MED. Po doslej znanih...
Bovški sir
KO JEMO BOVŠKI SIR, NE OKUŠAMO LE NJEGOVEGA POLNEGA, AROMATIČNEGA IN BLAGO PIKANTNEGA OKUSA, TEMVEČ SE SOOČAMO TUDI Z VEČSTOLETNO TRADICIJO...
Mera in kompanija
Lokacijo za postavitev planine so skrbno izbrali: nahajala se je v bližini sveže vode, gozda in visokogorskih pašnikov. V začetku poletja, teden dni...
Ušesna znamenja
OZNAKE SO ZAŠČITNI ZNAK OVČEREJCEV NA BOVŠKEM, NJIHOVO NESNOVNO PREMOŽENJE, SIMBOL IDENTITETE, VREDNOT IN KVALITETE NJIHOVEGA DELA. Črede ovac, ki...
Reja mlečne drobnice
PLANINSKA PAŠA DROBNICE NA BOVŠKEM, POVEZANA Z MOLŽO IN PREDELAVO MLEKA, IMENOVANA ‘KOZARJENJE’, JE REZULTAT TRADICIONALNEGA GOSPODARJENJA IN...
Kulinarika
Priprava hrane že dolgo časa ne služi zgolj osnovni potrebi po hrani oziroma po tem, da si, ko smo lačni, napolnimo želodce in si tako naberemo energijo za življenje in delo. Razvila se je v posebno obliko ustvarjalnosti, postala predmet dokazovanja in tekmovanja ter identifikacije z določenim prostorom in kulturo. Prehranjevanje je lahko ob posebnih priložnostih točno določen ritual, pri čemer imajo nekatere jedi močan simbolen in obredni pomen. Priprava jedi je seveda lahko tudi posebna osebna izkaznica kraja, v katerem se nahajamo. Značilne jedi posameznih območjih so namreč vedno izdelane iz lokalnih surovin, ter odvisne od lokalnih tehnik pridelave, shranjevanja in predelave živil.
KOBARIŠKI ŠTRUKLJI
Kobariški štruKLJI – sladica s podpisom. Kobariški štruklji so narejeni ročno iz nekvašenega testa z nadevom iz orehov, drobtin in rozin. Njihova...
Koline
RAZDELITEV VLOG, NAČIN DELA IN PRIPRAVA MESNIH IZDELKOV NA KOLINAH SE PRENAŠA IZ RODA V ROD. Nekoč so imeli skoraj pri vsaki hiši prašiča, ki so ga...
Okusi Kanalskega
Na območju Kanalskega je prehrana temeljila na pridelkih, ki so jih pridelali na domači zemlji. Najpogosteje so bili to krompir, pšenica, ajda,...
Dežela kostanja
Na nekaterih območjih Kanalskega se zaradi specifičnih naravnih značilnosti ter načrtnega poseganja v prostor nahajajo večja rastišča različnih vrst...
Bovški krafi
SLADICA IZ PREPROSTIH DOMAČIH SESTAVIN NA KROŽNIKU DOBRO ODSEVA SINTEZO KULTURNIH IZKUŠENJ. V središču pozornosti bovške kuhinje so krafi, sladica...
Bovški sir
KO JEMO BOVŠKI SIR, NE OKUŠAMO LE NJEGOVEGA POLNEGA, AROMATIČNEGA IN BLAGO PIKANTNEGA OKUSA, TEMVEČ SE SOOČAMO TUDI Z VEČSTOLETNO TRADICIJO...
Okusi Bovškega
Bovška prehrana je v preteklosti temeljila na pridelkih, ki jih je ponujala domača zemlja: koruza, krompir, fižol. Te glavne sestavine so v...
JAGNJETINA
Jančje meso je danes cenjeno, saj je zdravoin vsebuje malo maščobe, veliko kakovostnih proteinov ter vrsto pomembnih mineralov in vitaminov. V...
Tu suhe mesu
Nekateri lovci iz zadnjih stegen gamsa še vedno pripravijo ‘tu suhe mesu’ ali salame, ostalo sveže meso pa porabijo za pečenko ali gamsjo juho. Na...
Čompe an skuta
V SODOBNO KULINARIKO SO ČOMPE AN SKUTA VSTOPILE KOT KRAJEVNO IZVIRNA, ORGANSKO PRIDELANA PREDJED. Skuta, ki je drugi produkt pri izdelavi sira, je v...
Družba in kultura
Človek potrebuje za svoje preživetje hrano, obleko in varno bivališče, a pravo vezivo sleherne človeške skupnosti je nedvomno sposobnost sporazumevanja, medsebojne pomoči in sobivanja. Zelo pomembno je tudi posredovanje znanj in pripovedovanje zgodb, saj je to nujno potrebno za oblikovanje identitete ter ohranjanje vezi med preteklostjo in sedanjostjo. Vsaka skupnost si je sčasoma oblikovala svoj kulturni in družbeni prostor, znotraj katerega se počuti domače in sprejeto, znotraj katerega ustvarja in raste, po katerem se loči od drugih sorodnih kultur. S poimenovanju krajev označuje prostor svojega delovanja, z glasbo, plesi, rituali in praznovanji goji povezanost članov s skupnostjo, iz katere izhajajo.
ŽBRINČLJA
VRHUNSKI DIZAJN PREPROSTIH LIVŠKIH KMETOV. Žbrinčlja je preprost, a nenavaden predmet, izdelan za prenašanje listnate stelje in tudi sena. Narejena...
SENOŽETI IN SENIKI
Seniki so že od pradavnine sestavni del naše hribovite krajine. Posamezno ali skupaj s hlevom so jih gradili v oddaljenih težko dostopnih senožetih,...
VISKOGORSKA PREBIVALIŠČA KOSCEV IN PASTIRJEV
Kultiviranje sveta visoko nad dolinama Soče in Nadiže je zahtevalo obilo vztrajnosti, iznajdljivosti in prilagodljivosti. Ker se je svet, ki so ga...
PLANINSKA PAŠA
Prisojne ravnice visoko pod Krnom in Matajurjem so že v pradavnini nudile ugodne pogoje za pašo. O tem pričajo ostanki bivališč kamenodobnih lovcev...
KOBARIŠKI PANJ
Avtor znamenitega kobariškega panja je bil Izidor Pagliaruzzi, ki je živel v Kobaridu pri Pinču. Bil je odvetnik in deželni poslanec, v njegovi...
ČEBELARJENJE NA KOBARIŠKEM
Čebelarjenje ima na Kobariškem dolgo tradicijo. V začetku so tudi v teh krajih čebelarili v kranjičih, majhnih panjih, v katerih so čebele zidale...
STAROVERSKO IZROČILO
V srednji in zgornji Soški dolini se je spomin na nekdanjo »staro vero«, ki je častila naravo in njene sile, ohranil vse do današnjih dni. Zapisan...
LEGENDA O LIVŠKEM JEZERU
Epska pesnitev Livško jezero, ki jo je leta 1912 na več kot stotih straneh v stari slovenščini spesnil Anton Klodič vitez Sabladoski, je nastala po...
LIVŠKA ŠTORIJA O KRIVOPETAH
V Posočju so še vedno žive številne legende, bajke in pripovedke, s pomočjo katerih so naši predniki razlagali različne naravne pojave in...
VRSNSK PUST
V vasi Vrsno sega pustna tradicija daleč v preteklost. Vaščani so se od nekdaj šemili in prirejali pustne povorke, po koncu druge svetovne vojne pa...
PUSTOVANJE V KOBARIDU
Kobariško pustovanje se je nekdaj začelo na pustno ali debelo nedeljo, imenovano d'bjelnca. Po glavni maši, ko je bilo na trgu pred cerkvijo največ...
PUSTOVANJE V DREŽNICI IN DREŽNIŠKIH RAVNAH
V vaseh pod Krnom se ljudje pustnega časa že od nekdaj vesele. Če so včasih v tem obdobju prišli na svoj račun predvsem fantje, ki so za pusta ob...
‘Pu buško’
ZANIMIVO JE, DA SE NOVO BESEDJE NAČELOMA USPEŠNO PRILAGAJA LOKALNI NAREČNI GLASOVNI PODOBI. Pogovor skupine Bǝčànu, ki se med sabo menajo pu buško,...
Bovški ‘želézarji’
DANAŠNJI ZBIRATELJI IMAJO BOGATO ZNANJE O VOJNIH DOGODKIH, PREDMETIH IN ZGODOVINSKIH OSEBAH. Leta 1915 je Bovško dolino za 29 mesecev zajela vojna...
Rabeljski rudarji
SKOZI ČAS SE JE OBLIKOVAL POSEBEN ‘KNAPOVSKI’ DRUŽBENI SLOJ, KI JE S SVOJO SUVERENO DRŽO POMEMBNO PRISPEVAL K ZNAČAJU ČLOVEKA NA BOVŠKEM. Rudarjem z...
Ledinska imena
V preteklosti so ljudje svoj življenjski prostor zelo dobro poznali. Iz roda v rod so se prenašala ledinska imena in imena posameznih delov...
Kanalsko pustovanje
PUSTNI LIKI MAŠKARONI IZ LIGA NA KANALSKEM KOLOVRATU IMAJO VELIK ETNOLOŠKI IN KULTURNI POMEN. NJIHOVA POSEBNOST SO NALIČJA IZ BAKRENE ALI...
Ustno izročilo in pripovedništvo Kanal
PRENAŠANJE USTNEGA IZROČILA IZ RODA V ROD – ZA OHRANJANJE SPOMINA NA PRETEKLOST IN UČENJE ZA PRIHODNOST Na Kanalskem krožijo in se iz roda v rod...
Oblačilni videz in kalski plesi
VSAKA OBLEKA NOSI SVOJO ZGODBO, ZGODBO ČLOVEKA, KI JO JE OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH NOSIL IN V NJEJ TUDI ZAPLESAL. Ustna pričevanja, predmeti in...
Hišna imena
HIŠNA IMENA NA BOVŠKEM O KULTURI IN ŽIVLJENJU DOMAČINOV IZDAJAJO VEČ, KOT SE ZDI NA PRVI POGLED. Na Bovškem so še ohranjena tradicionalna hišna...
Dogodki
Na Bovškem se skozi vse leto odvija vrsta dogodkov, s katerimi domačini ohranjajo svoje šege, navade, tradicionalna kmečka znanja, rokodelske...